Page 14 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 14
tega nacionalnega poročila pa bodo posvečena rezultatom Evropskega regio-
nalnega modula ICCS 2016, pri čemer se posebej osredotočamo na Slovenijo.

Splošno o Evropskem regionalnem modulu

Slovenija je v mednarodni raziskavi na področju državljanske vzgoje in izobra-

ževanja prvič sodelovala leta 1999 (ang. Civic Education Study, takrat je raziska-

va imela kratico CivEd), nato 2009 v Mednarodni raziskavi državljanske vzgoje

in izobraževanja (ang. International Civic and Citizenship Education Study, prvič

s kratico ICCS) in nazadnje v ciklu raziskave leta 2016. Posebnost raziskave iz

leta 2009 je bila, da so bili klasičnemu (mednarodnemu modulu) dodani tu-

di regionalni moduli, in sicer trije: azijski, latinsko-ameriški ter evropski. V letu

2016 pa smo (zaradi manjšega števila držav iz Azije) na mednarodni ravni izva-

jali le dva regionalna modula, tj. Latinsko-ameriški regionalni modul ICCS 2016

ter Evropski regionalni modul ICCS 2016. Še ena posebnost je, če primerjamo

Evropski regionalni modul iz leta 2009 in tega iz leta 2016, in sicer da slednji več

14 ne vključuje kognitivnega dela, tj. preizkusa znanja za učence, temveč le vpra-
šanja, ki preverjajo stališča učencev.

Ugotovitve iz prejšnjega Evropskega regionalnega
modula (ICCS 2009)

V prvič izvedenem Evropskem regionalnem modulu v letu 2009 (v raziskavi
ICCS 2009) je sodelovalo 24 izobraževalnih sistemov (od 26, ki so sicer sode-
lovali v ICCS 2009), sodelovali so tudi učenci (osmošolci) iz Slovenije. Kot smo
že zapisali, v letu 2009 je bil Evropski regionalni modul sestavljen iz dveh de-
lov, in sicer iz:

a) kognitivnega testa ali preizkusa znanja, v katerem smo preverjali zna-
nja o EU, njenih politikah, institucijah pa tudi nekaj ključnih dejstev o
EU in njeni zakonodaji, nenazadnje tudi poznavanje evra;

b) vprašalnika, s katerim smo zbirali podatke o percepciji učencev o
evropski identiteti, vključenosti učencev v aktivnosti, ki se nanašajo
na Evropo, stališčih učencev o učenju tujih (evropskih) jezikov pa tudi
njihovih stališčih o migracijah znotraj Evrope in evropski integraciji ter
učenčevih samoocenah znanja o EU.

Najprej si zato poglejmo rezultate kognitivnega dela vprašalnika, in sicer
posebej področje znanja učencev o EU in njenih institucijah, nato področje
vprašanj o denarni enoti evro.2 Vsi ti rezultati so iz cikla 2009, pri čemer se po-

2 Pri čemer je potrebno opozoriti, da v ciklu 2009 ni bilo mogoče izračunati skupne lestvice tega de-
la kognitivnega testa in posledično to primerjati med posameznimi izobraževalnimi sistemi, ki so

kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19