Page 21 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 21
splošni oris raziskave in dosežkov na mednarodni ravni
Vzorec v Sloveniji
V raziskavi PISA poteka postopek vzorčenja dvostopenjsko, saj se na
prvi stopnji izbira šole, ki bodo v raziskavi sodelovale, na drugi pa dija-
ke oz. učence iz teh šol.
Kot že omenjeno (glej poglavje Tehnični standardi razsikave PISA),
mednarodni standardi vzorčenja v raziskavi PISA predvidevajo vključe-
nost najmanj 150 šol. Iz vsake šole naj bi sodelovalo po 35 dijakov, kar
predstavlja vzorec najmanj 5250 dijakov.
Zaradi različnih izobraževalnih sistemov v sodelujočih državah po-
tekajo individualna pogajanja o pripravi vzorca, tako zaradi doseganja
mednarodnih standardov kot tudi zaradi ustrezne reprezentativnosti di-
jakov/učencev v vzorcu.
Da je vzorec v raziskavi PISA 2009 zadostil vsem pogojem, je bil
oblikovan glede na:
- skupno število dijakov/učencev v celotni populaciji,
- skupno število dijakov/učencev, ki so vključeni v izobraževalni sistem,
- konkretno število dijakov/učencev na posamezni šoli oz. v posame-
znem izobraževalnem programu,
- število izobraževalnih ustanov, ki vpisujejo dijake/učence, ki ustrezajo
kriterijem ciljne populacije.
Glede na razpoložljivo število 15-letnikov v celotni populaciji in sku-
pno število srednjih šol v Sloveniji so v vzorec šol za glavni zajem podat-
kov vključene vse srednje šole z vsemi izobraževalnimi programi, ki vpi-
sujejo 15-letnike. V raziskavo PISA je potrebno vključiti vse institucije,
ki vpisujejo 15-letnike, zato so v vzorec poleg srednjih šol vključene tudi
nekatere osnovne šole in institucije za izobraževanje otrok s posebnimi
potrebami ter institucije za izobraževanje odraslih, ki vpisujejo v osnov-
nošolske ter srednješolske programe.
Tabela 2 prikazuje število vključenih programov v vzorec raziskave.
Od srednješolskih programov je bilo največ programov srednjega tehni-
škega in strokovnega izobraževanja (109), nato srednjega poklicnega izo-
braževanja (89), klasične in splošne gimnazije (56), nižjega poklicnega iz-
obraževanja (34) ter strokovne gimnazije (33). Poleg srednješolskih pro-
gramov je sodelovalo še 24 osnovnih šol, v programih za izobraževanje
odraslih pa ni bilo vključenih dijakov oz. učencev, ki bi ustrezali meri-
lom za izbor v vzorec.
Vzorec v Sloveniji
V raziskavi PISA poteka postopek vzorčenja dvostopenjsko, saj se na
prvi stopnji izbira šole, ki bodo v raziskavi sodelovale, na drugi pa dija-
ke oz. učence iz teh šol.
Kot že omenjeno (glej poglavje Tehnični standardi razsikave PISA),
mednarodni standardi vzorčenja v raziskavi PISA predvidevajo vključe-
nost najmanj 150 šol. Iz vsake šole naj bi sodelovalo po 35 dijakov, kar
predstavlja vzorec najmanj 5250 dijakov.
Zaradi različnih izobraževalnih sistemov v sodelujočih državah po-
tekajo individualna pogajanja o pripravi vzorca, tako zaradi doseganja
mednarodnih standardov kot tudi zaradi ustrezne reprezentativnosti di-
jakov/učencev v vzorcu.
Da je vzorec v raziskavi PISA 2009 zadostil vsem pogojem, je bil
oblikovan glede na:
- skupno število dijakov/učencev v celotni populaciji,
- skupno število dijakov/učencev, ki so vključeni v izobraževalni sistem,
- konkretno število dijakov/učencev na posamezni šoli oz. v posame-
znem izobraževalnem programu,
- število izobraževalnih ustanov, ki vpisujejo dijake/učence, ki ustrezajo
kriterijem ciljne populacije.
Glede na razpoložljivo število 15-letnikov v celotni populaciji in sku-
pno število srednjih šol v Sloveniji so v vzorec šol za glavni zajem podat-
kov vključene vse srednje šole z vsemi izobraževalnimi programi, ki vpi-
sujejo 15-letnike. V raziskavo PISA je potrebno vključiti vse institucije,
ki vpisujejo 15-letnike, zato so v vzorec poleg srednjih šol vključene tudi
nekatere osnovne šole in institucije za izobraževanje otrok s posebnimi
potrebami ter institucije za izobraževanje odraslih, ki vpisujejo v osnov-
nošolske ter srednješolske programe.
Tabela 2 prikazuje število vključenih programov v vzorec raziskave.
Od srednješolskih programov je bilo največ programov srednjega tehni-
škega in strokovnega izobraževanja (109), nato srednjega poklicnega izo-
braževanja (89), klasične in splošne gimnazije (56), nižjega poklicnega iz-
obraževanja (34) ter strokovne gimnazije (33). Poleg srednješolskih pro-
gramov je sodelovalo še 24 osnovnih šol, v programih za izobraževanje
odraslih pa ni bilo vključenih dijakov oz. učencev, ki bi ustrezali meri-
lom za izbor v vzorec.
