Page 16 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 16
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
- razumevanju značilnosti naravoslovja kot oblike človeškega znanja in
raziskovanja,
- zavedanju o tem, kako naravoslovje in tehnologija oblikujeta naše ma-
terialno, intelektualno in kulturno okolje,
- pri pripravljenosti sodelovanja pri reševanju vprašanj, povezanih z na-
ravoslovjem in idejami naravoslovja (ibid.).
Matematična pismenost
Matematična pismenost se v raziskavi PISA nanaša na učenčevo
sposobnost prepoznavanja in razumevanja vloge, ki jo ima matematika
v svetu, na sposobnost sprejemanja dobro utemeljenih odločitev in upo-
rabo matematike na načine, ki ustrezajo potrebam posameznikovega ži-
vljenja v vsakdanjih situacijah, torej na sposobnost učencev, da učinkovi-
to utemeljujejo in posredujejo svoje zamisli, ko oblikujejo, rešujejo in in-
terpretirajo rešitve matematičnih problemov v različnih situacijah. Kot
taka zajema učenčevo obvladovanje:
- matematične vsebine, ki je predstavljena s štirimi vsebinskimi sklo-
pi: količino (števila in velikost), liki in telesi, spremembo in razmerji
(funkcije in relacije) ter verjetnostjo. Ti sklopi se povezujejo tudi z ne-
katerimi kurikularnimi področji, kot so: številke, algebra in geometri-
ja;
- matematičnih procesov, ki so predstavljeni s splošnimi matematični-
mi kompetencami. Te vključujejo uporabo matematičnega jezika, se-
stavljanje in uporabo modelov (matematično modeliranje) ter spretno-
sti reševanja problemskih nalog (problemska znanja). V nalogah preiz-
kusov znanja raziskave PISA te spretnosti niso medsebojno izključujo-
če, saj velja, da je za reševanje katere koli matematične naloge potreb-
nih več kompetenc. Naloge in vprašanja so zato organizirani po skupi-
nah kompetenc, ki opredeljujejo tip razmišljanja in spretnosti, ki so po-
trebne;
- matematičnih situacij, v katerih se uporablja matematika, in sicer glede
na njihovo neposredno povezanost z učenci. Opredeljenih je pet situ-
acij: osebna, izobraževalna, poklicna, javna in znanstvena situacija (ur.
Repež et al., 2008).
Cilji raziskave PISA
Edina stalnica v svetu nenehnih sprememb je dejstvo, da smo vsak
dan priča novim odkritjem ter spremembam, ki jim je za učinkovito de-
lovanje v današnji družbi potrebno nenehno slediti. Z vidika starejših
generacij se mnogokrat zdi, da imajo mlade generacije tovrstni mehani-
zem nenehnega in hitrega usvajanja znanja že zelo dobro utečen. Dana-
- razumevanju značilnosti naravoslovja kot oblike človeškega znanja in
raziskovanja,
- zavedanju o tem, kako naravoslovje in tehnologija oblikujeta naše ma-
terialno, intelektualno in kulturno okolje,
- pri pripravljenosti sodelovanja pri reševanju vprašanj, povezanih z na-
ravoslovjem in idejami naravoslovja (ibid.).
Matematična pismenost
Matematična pismenost se v raziskavi PISA nanaša na učenčevo
sposobnost prepoznavanja in razumevanja vloge, ki jo ima matematika
v svetu, na sposobnost sprejemanja dobro utemeljenih odločitev in upo-
rabo matematike na načine, ki ustrezajo potrebam posameznikovega ži-
vljenja v vsakdanjih situacijah, torej na sposobnost učencev, da učinkovi-
to utemeljujejo in posredujejo svoje zamisli, ko oblikujejo, rešujejo in in-
terpretirajo rešitve matematičnih problemov v različnih situacijah. Kot
taka zajema učenčevo obvladovanje:
- matematične vsebine, ki je predstavljena s štirimi vsebinskimi sklo-
pi: količino (števila in velikost), liki in telesi, spremembo in razmerji
(funkcije in relacije) ter verjetnostjo. Ti sklopi se povezujejo tudi z ne-
katerimi kurikularnimi področji, kot so: številke, algebra in geometri-
ja;
- matematičnih procesov, ki so predstavljeni s splošnimi matematični-
mi kompetencami. Te vključujejo uporabo matematičnega jezika, se-
stavljanje in uporabo modelov (matematično modeliranje) ter spretno-
sti reševanja problemskih nalog (problemska znanja). V nalogah preiz-
kusov znanja raziskave PISA te spretnosti niso medsebojno izključujo-
če, saj velja, da je za reševanje katere koli matematične naloge potreb-
nih več kompetenc. Naloge in vprašanja so zato organizirani po skupi-
nah kompetenc, ki opredeljujejo tip razmišljanja in spretnosti, ki so po-
trebne;
- matematičnih situacij, v katerih se uporablja matematika, in sicer glede
na njihovo neposredno povezanost z učenci. Opredeljenih je pet situ-
acij: osebna, izobraževalna, poklicna, javna in znanstvena situacija (ur.
Repež et al., 2008).
Cilji raziskave PISA
Edina stalnica v svetu nenehnih sprememb je dejstvo, da smo vsak
dan priča novim odkritjem ter spremembam, ki jim je za učinkovito de-
lovanje v današnji družbi potrebno nenehno slediti. Z vidika starejših
generacij se mnogokrat zdi, da imajo mlade generacije tovrstni mehani-
zem nenehnega in hitrega usvajanja znanja že zelo dobro utečen. Dana-
