Page 17 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 17
splošni oris raziskave in dosežkov na mednarodni ravni
šnje mlade generacije se zaradi hitrega napredka družbe tako že od mla-
dih let na najrazličnejše načine nenehno učijo in pogosto jim znanje, ki
so si ga pridobili v šoli, za uspešno delovanje med vrstniki ne zadošča več.
Mediji pridobivanja informacij so vse številčnejši in se hitro spreminjajo.
Vseživljenjsko učenje tako nehote pridobiva na vrednosti v življenju vsa-
kega mladega posameznika.
S pomočjo raziskave PISA skušamo ugotavljati, kako dobro so mla-
di ob zaključku obveznega šolanja pripravljeni na izzive v sodobni druž-
bi. Osredotočamo se na ugotavljanje sposobnosti mladih, da uporabijo
znanje v resničnem življenju, in ne toliko na ugotavljanje znanj, ki si jih
učenci pridobijo pri posameznih učnih predmetih, oz. znanj, ki jih pred-
pisuje šolski kurikulum.
Poglavitni cilj je ugotoviti, kako dobro zmorejo učenci tovrstno zna-
nje, ki so si ga pridobili skozi najrazličnejše načine, uporabiti v različ-
nih življenjskih, problemsko zasnovanih situacijah, torej tudi v takšnih,
s katerimi se bodo dejansko srečevali v poznejšem, vsakdanjem življenju.
Kot smo že omenili, znanje, ki ga v raziskavi PISA ugotavljamo, ni
in tudi ne more biti vezano izključno na šolski kurikulum sodelujoče dr-
žave. Razlogi za to so naslednji:
- čeprav je pridobivanje specifičnega znanja pri šolskem učenju pomemb-
no, se sama uporaba ter uporabna vrednost tovrstnega znanja skozi ži-
vljenje spreminja. Ko se na primer danes soočamo z različnimi proble-
matikami družbe, je v naravoslovju specifično znanje, kot je pozna-
vanje imen rastlin in živali, pogosto manj pomembno kot razumeva-
nje širših pojmov, kot so poraba energije, raznolikost vrst in človekovo
zdravje. Pri branju postanejo pomembne spretnosti, kot so interpreta-
cija pisnega gradiva ter uporaba prebrane vsebine. Pri matematiki pa se
pomembnejša kot to, da zna posameznik odgovoriti na značilna vpra-
šanja iz učbenika, pogosto izkaže sposobnost, da zna sklepati in razu-
meti odnose in odvisnost pojavov;
- če bi se v mednarodnem okolju osredotočili izključno na kurikularno
vsebino posamezne države, bi to omejilo pozornost, namenjeno kuri-
kularnim elementom, ki so skupni vsem ali skoraj vsem državam;
- nekatere širše in splošnejše spretnosti, kot so komunikacija, prilagodlji-
vost, fleksibilnost in reševanje problemov ter uporaba informacijskih
tehnologij, so nujne za razvoj učencev. Te spretnosti se razvijajo prek
kurikulov več predmetov in medkurikularno. Zajem podatkov o teh
spretnostih zato zahteva široko, medkurikularno pozornost (OECD,
2006).
šnje mlade generacije se zaradi hitrega napredka družbe tako že od mla-
dih let na najrazličnejše načine nenehno učijo in pogosto jim znanje, ki
so si ga pridobili v šoli, za uspešno delovanje med vrstniki ne zadošča več.
Mediji pridobivanja informacij so vse številčnejši in se hitro spreminjajo.
Vseživljenjsko učenje tako nehote pridobiva na vrednosti v življenju vsa-
kega mladega posameznika.
S pomočjo raziskave PISA skušamo ugotavljati, kako dobro so mla-
di ob zaključku obveznega šolanja pripravljeni na izzive v sodobni druž-
bi. Osredotočamo se na ugotavljanje sposobnosti mladih, da uporabijo
znanje v resničnem življenju, in ne toliko na ugotavljanje znanj, ki si jih
učenci pridobijo pri posameznih učnih predmetih, oz. znanj, ki jih pred-
pisuje šolski kurikulum.
Poglavitni cilj je ugotoviti, kako dobro zmorejo učenci tovrstno zna-
nje, ki so si ga pridobili skozi najrazličnejše načine, uporabiti v različ-
nih življenjskih, problemsko zasnovanih situacijah, torej tudi v takšnih,
s katerimi se bodo dejansko srečevali v poznejšem, vsakdanjem življenju.
Kot smo že omenili, znanje, ki ga v raziskavi PISA ugotavljamo, ni
in tudi ne more biti vezano izključno na šolski kurikulum sodelujoče dr-
žave. Razlogi za to so naslednji:
- čeprav je pridobivanje specifičnega znanja pri šolskem učenju pomemb-
no, se sama uporaba ter uporabna vrednost tovrstnega znanja skozi ži-
vljenje spreminja. Ko se na primer danes soočamo z različnimi proble-
matikami družbe, je v naravoslovju specifično znanje, kot je pozna-
vanje imen rastlin in živali, pogosto manj pomembno kot razumeva-
nje širših pojmov, kot so poraba energije, raznolikost vrst in človekovo
zdravje. Pri branju postanejo pomembne spretnosti, kot so interpreta-
cija pisnega gradiva ter uporaba prebrane vsebine. Pri matematiki pa se
pomembnejša kot to, da zna posameznik odgovoriti na značilna vpra-
šanja iz učbenika, pogosto izkaže sposobnost, da zna sklepati in razu-
meti odnose in odvisnost pojavov;
- če bi se v mednarodnem okolju osredotočili izključno na kurikularno
vsebino posamezne države, bi to omejilo pozornost, namenjeno kuri-
kularnim elementom, ki so skupni vsem ali skoraj vsem državam;
- nekatere širše in splošnejše spretnosti, kot so komunikacija, prilagodlji-
vost, fleksibilnost in reševanje problemov ter uporaba informacijskih
tehnologij, so nujne za razvoj učencev. Te spretnosti se razvijajo prek
kurikulov več predmetov in medkurikularno. Zajem podatkov o teh
spretnostih zato zahteva široko, medkurikularno pozornost (OECD,
2006).
