Page 19 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3

kratka historična 19
in konceptualna opredelitev

niških šolah in obenem navaja primere posameznih deklamacij, ki jih
dopolnjuje z najrazličnejšimi opombami, komentarji in predstavitvami
posameznih govornikov.9

Controversiae ali kontroverze so sodile v zvrst sodnega govora.
Učenci so se v okviru vaje seznanili z izbranim zakonom in situacijo,
v kateri je bil ta zakon prekršen. Nato so bodisi kot tožniki ali branilci
morali interpretirati in uporabiti zakon v kontekstu pravil in strukture
sodnega govora. (npr. Nekdo je hotel ubiti tirana; zasledoval ga je, ujel
v zasebni hiši in ga v njej zažgal. Tiran je umrl in mož je dobil nagrado;
lastnik hiše sedaj zahteva odškodnino za storjeno škodo).

Suasoriae ali (od)svetovalni govori so bili naslovljeni na posamezne
zgodovinske ali mitološke osebe v namišljenih situacijah. Običajno so
vsebovali kontroverzo o kakšnem etičnem vprašanju, kar je pomenilo,
da je govorec moral predstaviti način ravnanja, ki je v danih okoliščinah
pomenil najboljšo rešitev (npr. Ciceron razmišlja, ali naj zažge svoje spi-
se, saj mu Antonij obljublja, da mu v tem primeru ne bo ničesar storil).
Govori s takšno vsebino so učence vpeljevali v svet svetovalne zvrsti go-
vorništva, medtem ko so jih na ravni posameznih retoričnih koncep-
tov konkretno seznanjali zlasti z vlogo in pomenom retoričnega ethosa
(tj. prikazovanja verodostojne podobe govorca) v kontekstu prepričeva-
nja in utemeljevanja.

9 Poleg Senekovega dela sta se do danes ohranili tudi dve zbirki deklamacij (Declamationes maiores in
Declamationes minores). Zbirki sta ohranjeni pod Kvintilijanovim imenom, a večina raziskovalcev
danes meni, da veliki učitelj govorništva iz cesarske dobe ni njihov avtor.