Page 14 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 14
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
ter kako le-to vpliva na učno motivacijo učencev za branje, ob tem pa iz-
postavlja razlike po spolu ter izobraževalnem programu. V naslednjem po-
glavju z naslovom »Opismenjevanje učencev prvega vzgojno-izobraževal-
nega obdobja v luči dela na daljavo v izrednih razmerah« Maja Kerneža
raziskuje učinke dela na daljavo na tehnike branja in pisanja ter utrjevanje
ter izboljševanje tehnike branja in pisanja pri otrocih v prvem vzgojno-
-izobraževalnem obdobju. S podobno tematiko se ukvarjata tudi Marija Ro-
pič Kop ter Saša Klar Zadravec v naslednjem poglavju, »Učinek branja be-
sed v 1. razredu na branje neumetnostnega besedila in bralno razumevanje
v 3. razredu«, ki raziskuje, ali ima glasno branje besed v začetku 1. razreda
učinek na zmožnosti branja v 3. razredu (na čas, ritem in izraznost bran
ja, na število napak v branju ter na bralno razumevanje nižje in višje rav-
ni). Sklop zaključujemo s poglavjem »Pouk slovenščine v Furlaniji - Julijski
krajini med epidemijo covida-19: raziskovalna spoznanja in metodološki
okvir za pripravo gradiv« avtorice Maje Melinc Mlekuž, ki podrobneje ana-
lizira izvedbo pouka v vzgojno-izobraževalnih zavodih s slovenskim uč-
nim jezikom v Italiji med pandemijo covida-19 ter vpliv zaprtja šol na rabo
slovenskega jezika.
Naslednji, krajši sklop monografije je sestavljen iz dveh poglavij, ki se
obe osredotočata na doživljanje učenja in poučevanja na daljavo. V prvem
poglavju tega sklopa z naslovom »Pandemična edukacija: izkušnje in doži-
vljanje šolanja na daljavo pri učencih in dijakih v Sloveniji« se avtorice Nika
Šušterič, Veronika Tašner, Katja Koren Ošiljak ter Tanja Oblak Č rnič osre-
dotočajo na odzive slovenskih dijakov in učencev na spremembo, nove ru-
tine in zahteve nove šolske realnosti. Drugo poglavje v tem sklopu, »Sta-
lišča univerzitetnih študentov do orodij za poučevanje na daljavo in do
učenja in poučevanja tujega jezika stroke na daljavo v času epidemije covi-
da-19« – avtorja sta Eva Podovšovnik ter Tilen Smajla –, pa obravnava sta-
lišča do učenja in poučevanja na fakultetah med pandemijo covid-19, poro-
ča o razlikah med univerzami in hkrati priporoča oblikovanje poenotene
strategije poučevanja v času izrednih razmer.
Monografijo zaključujemo z zadnjim sklopom, sestavljenim iz treh
poglavji, ki se osredotočajo na prenos dobrih praks in učeče se skupnos-
ti. Avtorja Igor Peras ter Urška Štremfel v prvem poglavju v tem sklopu,
»Zagotavljanje socialne vključenosti v izobraževanju na podlagi dobrih
praks Irske in Portugalske«, raziskujeta prenos dobrih praks in oblikovan
je politik na področju inkluzivnega izobraževanja. Drugo poglavje, »Me-
dinstitucionalne učeče se skupnosti: metoda za zagotavljanje mehkega
14
ter kako le-to vpliva na učno motivacijo učencev za branje, ob tem pa iz-
postavlja razlike po spolu ter izobraževalnem programu. V naslednjem po-
glavju z naslovom »Opismenjevanje učencev prvega vzgojno-izobraževal-
nega obdobja v luči dela na daljavo v izrednih razmerah« Maja Kerneža
raziskuje učinke dela na daljavo na tehnike branja in pisanja ter utrjevanje
ter izboljševanje tehnike branja in pisanja pri otrocih v prvem vzgojno-
-izobraževalnem obdobju. S podobno tematiko se ukvarjata tudi Marija Ro-
pič Kop ter Saša Klar Zadravec v naslednjem poglavju, »Učinek branja be-
sed v 1. razredu na branje neumetnostnega besedila in bralno razumevanje
v 3. razredu«, ki raziskuje, ali ima glasno branje besed v začetku 1. razreda
učinek na zmožnosti branja v 3. razredu (na čas, ritem in izraznost bran
ja, na število napak v branju ter na bralno razumevanje nižje in višje rav-
ni). Sklop zaključujemo s poglavjem »Pouk slovenščine v Furlaniji - Julijski
krajini med epidemijo covida-19: raziskovalna spoznanja in metodološki
okvir za pripravo gradiv« avtorice Maje Melinc Mlekuž, ki podrobneje ana-
lizira izvedbo pouka v vzgojno-izobraževalnih zavodih s slovenskim uč-
nim jezikom v Italiji med pandemijo covida-19 ter vpliv zaprtja šol na rabo
slovenskega jezika.
Naslednji, krajši sklop monografije je sestavljen iz dveh poglavij, ki se
obe osredotočata na doživljanje učenja in poučevanja na daljavo. V prvem
poglavju tega sklopa z naslovom »Pandemična edukacija: izkušnje in doži-
vljanje šolanja na daljavo pri učencih in dijakih v Sloveniji« se avtorice Nika
Šušterič, Veronika Tašner, Katja Koren Ošiljak ter Tanja Oblak Č rnič osre-
dotočajo na odzive slovenskih dijakov in učencev na spremembo, nove ru-
tine in zahteve nove šolske realnosti. Drugo poglavje v tem sklopu, »Sta-
lišča univerzitetnih študentov do orodij za poučevanje na daljavo in do
učenja in poučevanja tujega jezika stroke na daljavo v času epidemije covi-
da-19« – avtorja sta Eva Podovšovnik ter Tilen Smajla –, pa obravnava sta-
lišča do učenja in poučevanja na fakultetah med pandemijo covid-19, poro-
ča o razlikah med univerzami in hkrati priporoča oblikovanje poenotene
strategije poučevanja v času izrednih razmer.
Monografijo zaključujemo z zadnjim sklopom, sestavljenim iz treh
poglavji, ki se osredotočajo na prenos dobrih praks in učeče se skupnos-
ti. Avtorja Igor Peras ter Urška Štremfel v prvem poglavju v tem sklopu,
»Zagotavljanje socialne vključenosti v izobraževanju na podlagi dobrih
praks Irske in Portugalske«, raziskujeta prenos dobrih praks in oblikovan
je politik na področju inkluzivnega izobraževanja. Drugo poglavje, »Me-
dinstitucionalne učeče se skupnosti: metoda za zagotavljanje mehkega
14
