Page 18 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 18
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
1.1 Kakovost odnosa med učiteljem in učencem
V literaturi obstajajo različne opredelitve kakovosti odnosa med dvema
osebama, vse pa imajo skupno točko v tem, da kot vidike kakovosti navaja-
jo bližino, intimnost in socialno-čustveno oporo na eni strani ter negativ-
ne interakcije in konfliktnost na drugi (e. g. Collins in Repinski, 1994; Hin-
de, 1997; Wentzel, 2012).
Pianta (Pianta, Hamre in Stuhlman, 2003) v svojem teoretičnem mo-
delu odnosa med učiteljem in učencem kakovosten odnos opredeljuje kot
ključen za učenčevo učno uspešnost, pri tem pa poudarja pomembnost so-
cialno-čustvene opore s strani učitelja. Ta namreč spodbuja učenčev soci-
alno-čustveni razvoj in je še posebej pomembna za učence z učnimi in ve-
denjskimi težavami. Meni tudi, da se pomembnost kakovostnega odnosa
z učiteljem z odraščanjem ne zmanjša in da je socialno-čustvena opora s
strani učitelja pomembna na prehodih posameznika na višje stopnje izo-
braževanja. Srednješolski učitelj, ki izraža čustveno toplino, sprejemanje
in je učencem na razpolago, na ta način spodbuja njihov učni interes, kar
se posledično odraža v njihovih višjih učnih dosežkih (Pianta, Hamre in
Stuhlman, 2003; Wentzel, 2012).
V slovenskem prostoru je zanimiva raziskava K. Košir (2013), v kateri
avtorica ugotavlja, da v Sloveniji pri bodočih učiteljih še vedno pogosto na-
letimo na stereotip, da topli, oporni in skrbni odnosi učitelja z učenci po-
menijo celo slabše doseganje učnih ciljev. Vendar rezultati raziskav s tega
področja v zadnjem desetletju kažejo nasprotno. Različni avtorji v tujem
in domačem prostoru (e. g. Connell in Wellborn, 1991; Deci, 1992; Gregory
in Weinstein, 2004; Magajna et al., 2008; Pianta in Walsh, 1996; Wentzel,
1997) na podlagi izsledkov študij s področja preučevanja kakovosti odnosov
mladostnikov v učnem kontekstu ugotavljajo, da je ravno z vidika dosega-
nja učnih ciljev mladostnikovo zaznavanje socialno-čustvene opore s stra-
ni učitelja zelo pomembno.
Raziskave, v katerih so avtorji preučevali razlike v zaznavanju soci-
alno-čustvene opore s strani učitelja med fanti in dekleti, ne kažejo eno-
značnih rezultatov. Sicer je več raziskav, ki kažejo, da dekleta v srednjem
mladostništvu v povprečju poročajo o večji zaznani socialni in čustveni
opori s strani učitelja kot fantje (Armsden in Greenberg, 1987; Bryant, 1994;
Furman in Buhrmester, 1992; Wentzel et al., 2010), vendar najdemo tudi
raziskave, ki poročajo, da na tem področju ni pomembnih razlik med spo-
loma (Belle, 1989; Shulman, 1993).
18
1.1 Kakovost odnosa med učiteljem in učencem
V literaturi obstajajo različne opredelitve kakovosti odnosa med dvema
osebama, vse pa imajo skupno točko v tem, da kot vidike kakovosti navaja-
jo bližino, intimnost in socialno-čustveno oporo na eni strani ter negativ-
ne interakcije in konfliktnost na drugi (e. g. Collins in Repinski, 1994; Hin-
de, 1997; Wentzel, 2012).
Pianta (Pianta, Hamre in Stuhlman, 2003) v svojem teoretičnem mo-
delu odnosa med učiteljem in učencem kakovosten odnos opredeljuje kot
ključen za učenčevo učno uspešnost, pri tem pa poudarja pomembnost so-
cialno-čustvene opore s strani učitelja. Ta namreč spodbuja učenčev soci-
alno-čustveni razvoj in je še posebej pomembna za učence z učnimi in ve-
denjskimi težavami. Meni tudi, da se pomembnost kakovostnega odnosa
z učiteljem z odraščanjem ne zmanjša in da je socialno-čustvena opora s
strani učitelja pomembna na prehodih posameznika na višje stopnje izo-
braževanja. Srednješolski učitelj, ki izraža čustveno toplino, sprejemanje
in je učencem na razpolago, na ta način spodbuja njihov učni interes, kar
se posledično odraža v njihovih višjih učnih dosežkih (Pianta, Hamre in
Stuhlman, 2003; Wentzel, 2012).
V slovenskem prostoru je zanimiva raziskava K. Košir (2013), v kateri
avtorica ugotavlja, da v Sloveniji pri bodočih učiteljih še vedno pogosto na-
letimo na stereotip, da topli, oporni in skrbni odnosi učitelja z učenci po-
menijo celo slabše doseganje učnih ciljev. Vendar rezultati raziskav s tega
področja v zadnjem desetletju kažejo nasprotno. Različni avtorji v tujem
in domačem prostoru (e. g. Connell in Wellborn, 1991; Deci, 1992; Gregory
in Weinstein, 2004; Magajna et al., 2008; Pianta in Walsh, 1996; Wentzel,
1997) na podlagi izsledkov študij s področja preučevanja kakovosti odnosov
mladostnikov v učnem kontekstu ugotavljajo, da je ravno z vidika dosega-
nja učnih ciljev mladostnikovo zaznavanje socialno-čustvene opore s stra-
ni učitelja zelo pomembno.
Raziskave, v katerih so avtorji preučevali razlike v zaznavanju soci-
alno-čustvene opore s strani učitelja med fanti in dekleti, ne kažejo eno-
značnih rezultatov. Sicer je več raziskav, ki kažejo, da dekleta v srednjem
mladostništvu v povprečju poročajo o večji zaznani socialni in čustveni
opori s strani učitelja kot fantje (Armsden in Greenberg, 1987; Bryant, 1994;
Furman in Buhrmester, 1992; Wentzel et al., 2010), vendar najdemo tudi
raziskave, ki poročajo, da na tem področju ni pomembnih razlik med spo-
loma (Belle, 1989; Shulman, 1993).
18
