Page 12 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 12
govorniške predvaje
vodil predstavimo konkretno nalogo in nato še praktičen zgled, kako je
nalogo mogoče izvesti.5 Ne glede na to, da so vaje zasnovane v zapored-
ju, ki predvideva postopno usvajanje retoričnih strategij, to ne pomeni,
da je treba opraviti vse naloge, ki so del posameznih vaj, in v zaporedju,
kot so navedene. Uporabnica in uporabnik sta se z nekaterimi strategi-
jami in principi morda že dodobra seznanila bodisi v okviru formalne-
ga izobraževanja (npr. pri pouku materinščine) bodisi posamezne prin-
cipe pripovedovanja, karakterizacije ipd. preprosto obvladata in bi se
želela izuriti, denimo, v argumentaciji. V takšnih primerih velja priče-
ti pri vaji, kjer se prvina, ki jo želimo usvojiti, prvič pojavi kot eden od
ciljev, in nato opraviti še vse tiste naslednje vaje, kjer je mogoče to prvi-
no utrjevati.6
Prav tako je vse naloge mogoče izvajati v različnih oblikah: lotimo
se jih lahko individualno ali v manjših skupinah. Zlasti slednja oblika
bi utegnila biti zelo plodna, kadar naloga zahteva iskanje in konstrukci-
jo argumentov, obenem pa se ob pripravi besedila lahko vadimo tudi v
konstruktivni razpravi. Posamezne naloge z manjšimi prilagoditvami je
mogoče obravnavati že v zadnjem triletju osnovne šole, v nespremenje-
ni obliki pa v srednji šoli in zlasti v visokošolskem izobraževanju kakor
tudi v programih neformalnega izobraževanja za starejše.7
12 Zglede, katerih funkcija je v prikazu praktičnega delovanja »navo-
dil«, ponekod ohranjamo kar antične, ponekod smo jih kot skice za-
snovali sami.8 Razlog, da smo se odločili za časovno »mešanico« kon-
5 Nekatere vaje ne vsebujejo praktičnega zgleda iz dveh razlogov: prvič, kadar vaja predstavlja vse-
binsko dopolnitev predhodne vaje (tj. okrepitev/zavrnitev; hvalnica/graja), praktičnih zgledov nismo
navedli, ker želimo že ob prebiranju izhodiščnega primera neposredno spodbuditi uporabnico in
uporabnika k čim bolj ustvarjalnemu in samostojnemu razmišljanju; drugič, kadar je vaja v svojem
cilju zgolj ponavljanje že osvojenega iz prejšnjih vaj (tj. primerjava; opis), bi bil zgled ob jasnih navodi-
lih odveč.
6 Ob koncu priročniku v obliki dodatka in z dovoljenjem avtorja pridajamo še besedilo Igorja Ž.
Žagarja Topoi – črna skrinjica argumentacije. Razlog za našo odločitev je v tem, da se v okviru pro-
gimnazmov pojavljajo izrazi topos, topoi, topike, ki veljajo v retoriki za kompleksne in nikoli dovolj
natančno pojasnjene pojme. Zaradi tega je različno tudi njihovo pojmovanje, ki je pogosto tudi
neustrezno. Da bi se izognili morebitnim nejasnostim razumevanja v kontekstu predvaj in obenem
ohranili osnovo strukturo priročnika, ki ne dopušča predolgega pojasnjevanja posameznih ele-
mentov, smo dodali razpravo, kjer so omenjeni pojmi teoretsko ustrezno razdelani.
7 V primeru uporabe v okviru v osnovnošolskih programov je pričujoči priročnik namenjen kot
pomoč učiteljem pri pripravi poenostavljenih vaj opisovanja, povzemanja, argumentiranja ipd.
8 Pri prevodu in priredbi grških primerov vaj smo se naslanjali na dva angleška prevoda (Kennedyev
prevod Psevdo-Hermogena in Aftonija ter Heathov prevod Aftonija), ker nam izvirna besedila
zaradi različnih okoliščin žal niso bila dosegljiva. Četudi je tovrstno početje precej tvegano zaradi
morebitnih nepravilnosti v razumevanju, povejmo v zagovor, da veljata oba avtorja za velika pozna-
valca tako stare grščine kot antične retorike, prav tako se njuna prevoda bistveno ne razlikujeta.
Zato upamo, da smo v največji meri ohranili smisel starogrških izvirnikov.
vodil predstavimo konkretno nalogo in nato še praktičen zgled, kako je
nalogo mogoče izvesti.5 Ne glede na to, da so vaje zasnovane v zapored-
ju, ki predvideva postopno usvajanje retoričnih strategij, to ne pomeni,
da je treba opraviti vse naloge, ki so del posameznih vaj, in v zaporedju,
kot so navedene. Uporabnica in uporabnik sta se z nekaterimi strategi-
jami in principi morda že dodobra seznanila bodisi v okviru formalne-
ga izobraževanja (npr. pri pouku materinščine) bodisi posamezne prin-
cipe pripovedovanja, karakterizacije ipd. preprosto obvladata in bi se
želela izuriti, denimo, v argumentaciji. V takšnih primerih velja priče-
ti pri vaji, kjer se prvina, ki jo želimo usvojiti, prvič pojavi kot eden od
ciljev, in nato opraviti še vse tiste naslednje vaje, kjer je mogoče to prvi-
no utrjevati.6
Prav tako je vse naloge mogoče izvajati v različnih oblikah: lotimo
se jih lahko individualno ali v manjših skupinah. Zlasti slednja oblika
bi utegnila biti zelo plodna, kadar naloga zahteva iskanje in konstrukci-
jo argumentov, obenem pa se ob pripravi besedila lahko vadimo tudi v
konstruktivni razpravi. Posamezne naloge z manjšimi prilagoditvami je
mogoče obravnavati že v zadnjem triletju osnovne šole, v nespremenje-
ni obliki pa v srednji šoli in zlasti v visokošolskem izobraževanju kakor
tudi v programih neformalnega izobraževanja za starejše.7
12 Zglede, katerih funkcija je v prikazu praktičnega delovanja »navo-
dil«, ponekod ohranjamo kar antične, ponekod smo jih kot skice za-
snovali sami.8 Razlog, da smo se odločili za časovno »mešanico« kon-
5 Nekatere vaje ne vsebujejo praktičnega zgleda iz dveh razlogov: prvič, kadar vaja predstavlja vse-
binsko dopolnitev predhodne vaje (tj. okrepitev/zavrnitev; hvalnica/graja), praktičnih zgledov nismo
navedli, ker želimo že ob prebiranju izhodiščnega primera neposredno spodbuditi uporabnico in
uporabnika k čim bolj ustvarjalnemu in samostojnemu razmišljanju; drugič, kadar je vaja v svojem
cilju zgolj ponavljanje že osvojenega iz prejšnjih vaj (tj. primerjava; opis), bi bil zgled ob jasnih navodi-
lih odveč.
6 Ob koncu priročniku v obliki dodatka in z dovoljenjem avtorja pridajamo še besedilo Igorja Ž.
Žagarja Topoi – črna skrinjica argumentacije. Razlog za našo odločitev je v tem, da se v okviru pro-
gimnazmov pojavljajo izrazi topos, topoi, topike, ki veljajo v retoriki za kompleksne in nikoli dovolj
natančno pojasnjene pojme. Zaradi tega je različno tudi njihovo pojmovanje, ki je pogosto tudi
neustrezno. Da bi se izognili morebitnim nejasnostim razumevanja v kontekstu predvaj in obenem
ohranili osnovo strukturo priročnika, ki ne dopušča predolgega pojasnjevanja posameznih ele-
mentov, smo dodali razpravo, kjer so omenjeni pojmi teoretsko ustrezno razdelani.
7 V primeru uporabe v okviru v osnovnošolskih programov je pričujoči priročnik namenjen kot
pomoč učiteljem pri pripravi poenostavljenih vaj opisovanja, povzemanja, argumentiranja ipd.
8 Pri prevodu in priredbi grških primerov vaj smo se naslanjali na dva angleška prevoda (Kennedyev
prevod Psevdo-Hermogena in Aftonija ter Heathov prevod Aftonija), ker nam izvirna besedila
zaradi različnih okoliščin žal niso bila dosegljiva. Četudi je tovrstno početje precej tvegano zaradi
morebitnih nepravilnosti v razumevanju, povejmo v zagovor, da veljata oba avtorja za velika pozna-
valca tako stare grščine kot antične retorike, prav tako se njuna prevoda bistveno ne razlikujeta.
Zato upamo, da smo v največji meri ohranili smisel starogrških izvirnikov.
