Page 13 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 13
uvod: razvoj državljanske vzgoje v republiki sloveniji
izvajanja s sklepom ministra za šolstvo in šport preložen. Preliminar-
na analiza učnega načrta, opravljena na Pedagoškem inštitutu, je naka-
zovala, da je imel predlagani učni načrt precejšnje pomanjkljivosti. Ra-
zen tega je bilo razvidno, da učni načrt za ta predmet ni bil zgolj posodo-
bljen – prilagojen novim dejstvom, na primer vstopu Slovenije v Evrop-
sko unijo –, temveč je šlo za nov učni načrt z novimi konceptualnimi iz-
hodišči, o čemer med drugim priča tudi spremenjeno ime predmeta.
V skladu s Pravilnikom o preverjanju novosti in programov v vzgoji in
izobraževanju s poskusom je mogoče novosti evalvirati v okviru evalvacij-
skih študij. Poleg učnega načrta za državljansko vzgojo in njegovih izho-
dišč ter konceptualnih okvirov bi morala evalvacija zajeti tudi vprašanje
vertikalne povezanosti učnega načrta za ta predmet in učnega načrta za
predmet družba v četrtem in petem razredu osnovne šole. To izhaja med
drugim iz načela vertikalne koherentnosti kurikuluma.
Z nekaterimi vsebinami, ki se pojavljajo v starem, pa tudi novem uč-
nem načrtu za državljansko vzgojo, se učenci srečujejo že na zgodnejših
stopnjah šolanja (zlasti pri predmetu družba). Preveriti je treba, kako se
te vsebine povezujejo vertikalno, koliko so usklajene, kako se nadgrajuje-
jo in poglabljajo, ali ne nastajajo na vertikali interference ipd.
Sedanja slovenska različica državljanske vzgoje, ki se je vzpostavila
kot samostojen predmet, ima v naslovu tudi termin etika. Etika naj bi
bila samostojna in enakovredna sestavina predmeta, vprašanje pa je, ali
je res tako. Če so vsebine, vezane na vprašanja demokracije in človeko-
vih pravic, vezane na številna priporočila mednarodnih organizacij, pa
se za etične vsebine zdi, da je posamezni državi prepuščeno, koliko jih bo
vgradila v svoj kurikulum oziroma v kakšni obliki bo to storila. Kljub
vsemu lahko ugotovimo, da kurikulum v številnih državah tudi v eks-
plicitni obliki vsebuje etične vsebine, in sicer v dveh temeljnih različicah,
v okviru religijskega pouka in v laični različici. V tej točki je potrebno
opraviti osnovno primerjalno analizo.
Posebno težavo v razvoju državljanske vzgoje predstavlja tudi dej-
stvo, da je tako kot številne druge države tudi Slovenija vgrajevala in še
vgrajuje v svoj kurikulum številne deklarativne formulacije, ki jih vse-
bujejo dokumenti najpomembnejših mednarodnih organizacij (Evrop-
ska komisija, OECD, Svet Evrope itd.), vendar pa ob tem pa ne zasnujejo
jasne strategije, kako učence uvesti v neidealizirano družbeno realnost.
izvajanja s sklepom ministra za šolstvo in šport preložen. Preliminar-
na analiza učnega načrta, opravljena na Pedagoškem inštitutu, je naka-
zovala, da je imel predlagani učni načrt precejšnje pomanjkljivosti. Ra-
zen tega je bilo razvidno, da učni načrt za ta predmet ni bil zgolj posodo-
bljen – prilagojen novim dejstvom, na primer vstopu Slovenije v Evrop-
sko unijo –, temveč je šlo za nov učni načrt z novimi konceptualnimi iz-
hodišči, o čemer med drugim priča tudi spremenjeno ime predmeta.
V skladu s Pravilnikom o preverjanju novosti in programov v vzgoji in
izobraževanju s poskusom je mogoče novosti evalvirati v okviru evalvacij-
skih študij. Poleg učnega načrta za državljansko vzgojo in njegovih izho-
dišč ter konceptualnih okvirov bi morala evalvacija zajeti tudi vprašanje
vertikalne povezanosti učnega načrta za ta predmet in učnega načrta za
predmet družba v četrtem in petem razredu osnovne šole. To izhaja med
drugim iz načela vertikalne koherentnosti kurikuluma.
Z nekaterimi vsebinami, ki se pojavljajo v starem, pa tudi novem uč-
nem načrtu za državljansko vzgojo, se učenci srečujejo že na zgodnejših
stopnjah šolanja (zlasti pri predmetu družba). Preveriti je treba, kako se
te vsebine povezujejo vertikalno, koliko so usklajene, kako se nadgrajuje-
jo in poglabljajo, ali ne nastajajo na vertikali interference ipd.
Sedanja slovenska različica državljanske vzgoje, ki se je vzpostavila
kot samostojen predmet, ima v naslovu tudi termin etika. Etika naj bi
bila samostojna in enakovredna sestavina predmeta, vprašanje pa je, ali
je res tako. Če so vsebine, vezane na vprašanja demokracije in človeko-
vih pravic, vezane na številna priporočila mednarodnih organizacij, pa
se za etične vsebine zdi, da je posamezni državi prepuščeno, koliko jih bo
vgradila v svoj kurikulum oziroma v kakšni obliki bo to storila. Kljub
vsemu lahko ugotovimo, da kurikulum v številnih državah tudi v eks-
plicitni obliki vsebuje etične vsebine, in sicer v dveh temeljnih različicah,
v okviru religijskega pouka in v laični različici. V tej točki je potrebno
opraviti osnovno primerjalno analizo.
Posebno težavo v razvoju državljanske vzgoje predstavlja tudi dej-
stvo, da je tako kot številne druge države tudi Slovenija vgrajevala in še
vgrajuje v svoj kurikulum številne deklarativne formulacije, ki jih vse-
bujejo dokumenti najpomembnejših mednarodnih organizacij (Evrop-
ska komisija, OECD, Svet Evrope itd.), vendar pa ob tem pa ne zasnujejo
jasne strategije, kako učence uvesti v neidealizirano družbeno realnost.
