Page 16 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 16
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Struktura monografije
Pričujoča monografija2 obravnava različna vprašanja, ki jih odpi-
ra problematika državljanske vzgoje v sodobni pluralni družbi, s poseb-
nim poudarkom na umestitvi državljanske vzgoje v osnovnošolski ku-
rikulum. Uvodni del umešča to problematiko v širši okvir družbenih
sprememb, ki so vplivale na povečan interes teoretikov, snovalcev poli-
tik in pedagoških delavcev na širšem področju državljanske vzgoje ter
teorije državljanstva. Drugo poglavje (Družbeni konteksti in konceptua-
lizacije državljanske vzgoje) obravnava družbeni kontekst različnih poj-
movanj državljanstva (npr. liberalno in republikansko pojmovanje drža-
vljanstva) ter probleme in izzive, s katerimi se soočajo različna pojmova-
nja državljanske enakosti. Uvodni del kontekstualizira tako raven pro-
blemov in izzivov, s katerimi se soočajo sodobne družbe, kakor tudi te-
oretično raven, iz katere je izšla razprava o državljanstvu. V nadaljeva-
nju so predstavljena različna pojmovanja državljanstva kot političnega
pojmovanja posameznika ter analiza republikanskega modela državljan-
stva kot tradicije emancipacije posameznika. Osrednji del tega poglavja
je namenjen analizi reprezentacij globalnih vidikov državljanske vzgoje
ter lokalnim kulturnim kontekstom in vprašanjem univerzalnosti form
državljanstva v sodobni pluralni družbi.
Tretje poglavje (Državljanska vzgoja v sodobni pluralni družbi) od-
pira problematiko statusa, ciljev in utemeljitve državljanske vzgoje v so-
dobni pluralni družbi ter predstavitev dveh modelov državljanske vzgo-
je, ki prevladujeta v razpravah o vzgoji državljanov kot polno sodelujo-
čih članov politične skupnosti. Posebna pozornost je namenjena anali-
zi dveh sodobnih teorij oz. modelov državljanske vzgoje, ki na nek način
določata okvir teoretičnih razprav o državljanski vzgoji nasploh, in sicer
[i] na avtonomiji utemeljeno pojmovanje državljanske vzgoje ter [ii] na
toleranci utemeljeno pojmovanje državljanske vzgoje. Kljub dejstvu, da
obe teoriji oz. pojmovanji državljanske vzgoje promovirata vključevanje
različnosti v proces vzgoje in izobraževanja, ima vključevanje različnosti
v proces vzgoje državljanov kot polno sodelujočih članov politične sku-
pnosti obeh teorij različno vlogo in pomen.
Četrto poglavje (Primerjalna analiza izobraževalnih politik s podro-
čja državljanske vzgoje) prinaša primerjalno analizo mednarodnih pri-
merjalni študij izobraževalnih politik s širšega področja državljanske
vzgoje ter analizo temeljnih načel utemeljitve državljanske vzgoje v kuri-
2 Nekateri avtorji imajo posebno odgovornost za posamezna poglavja: D. Štrajn za poglavji 2 in 5, M.
Sardoč za poglavji 3 in 4, Z. Kodelja za poglavji za 6 in 7, M. Šimenc za poglavje 8.
Struktura monografije
Pričujoča monografija2 obravnava različna vprašanja, ki jih odpi-
ra problematika državljanske vzgoje v sodobni pluralni družbi, s poseb-
nim poudarkom na umestitvi državljanske vzgoje v osnovnošolski ku-
rikulum. Uvodni del umešča to problematiko v širši okvir družbenih
sprememb, ki so vplivale na povečan interes teoretikov, snovalcev poli-
tik in pedagoških delavcev na širšem področju državljanske vzgoje ter
teorije državljanstva. Drugo poglavje (Družbeni konteksti in konceptua-
lizacije državljanske vzgoje) obravnava družbeni kontekst različnih poj-
movanj državljanstva (npr. liberalno in republikansko pojmovanje drža-
vljanstva) ter probleme in izzive, s katerimi se soočajo različna pojmova-
nja državljanske enakosti. Uvodni del kontekstualizira tako raven pro-
blemov in izzivov, s katerimi se soočajo sodobne družbe, kakor tudi te-
oretično raven, iz katere je izšla razprava o državljanstvu. V nadaljeva-
nju so predstavljena različna pojmovanja državljanstva kot političnega
pojmovanja posameznika ter analiza republikanskega modela državljan-
stva kot tradicije emancipacije posameznika. Osrednji del tega poglavja
je namenjen analizi reprezentacij globalnih vidikov državljanske vzgoje
ter lokalnim kulturnim kontekstom in vprašanjem univerzalnosti form
državljanstva v sodobni pluralni družbi.
Tretje poglavje (Državljanska vzgoja v sodobni pluralni družbi) od-
pira problematiko statusa, ciljev in utemeljitve državljanske vzgoje v so-
dobni pluralni družbi ter predstavitev dveh modelov državljanske vzgo-
je, ki prevladujeta v razpravah o vzgoji državljanov kot polno sodelujo-
čih članov politične skupnosti. Posebna pozornost je namenjena anali-
zi dveh sodobnih teorij oz. modelov državljanske vzgoje, ki na nek način
določata okvir teoretičnih razprav o državljanski vzgoji nasploh, in sicer
[i] na avtonomiji utemeljeno pojmovanje državljanske vzgoje ter [ii] na
toleranci utemeljeno pojmovanje državljanske vzgoje. Kljub dejstvu, da
obe teoriji oz. pojmovanji državljanske vzgoje promovirata vključevanje
različnosti v proces vzgoje in izobraževanja, ima vključevanje različnosti
v proces vzgoje državljanov kot polno sodelujočih članov politične sku-
pnosti obeh teorij različno vlogo in pomen.
Četrto poglavje (Primerjalna analiza izobraževalnih politik s podro-
čja državljanske vzgoje) prinaša primerjalno analizo mednarodnih pri-
merjalni študij izobraževalnih politik s širšega področja državljanske
vzgoje ter analizo temeljnih načel utemeljitve državljanske vzgoje v kuri-
2 Nekateri avtorji imajo posebno odgovornost za posamezna poglavja: D. Štrajn za poglavji 2 in 5, M.
Sardoč za poglavji 3 in 4, Z. Kodelja za poglavji za 6 in 7, M. Šimenc za poglavje 8.
