Page 18 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 18
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
skavo velja, da lahko učinkovito prispeva k usmerjanju razvoja kurikulu-
mov in pedagoških strategij, saj je prav raziskava ICCS IEA za Slovenijo
detektirala izrazitejše primanjkljaje pri poznavanju slovenskih demokra-
tičnih institucij in pri nekaterih stališčih.
Deveto poglavje (Družba in državljanska (in domovinska) vzgo-
ja ter etika) prinaša analizo vsebine različnih učnih načrtov za predmet
državljanska vzgoja ter prenovljeni predmet družba v programu 9-letne
OŠ. Osrednji del tega poglavja prinaša analizo temeljnih konceptualnih
in kurikularnih izhodišč prenovljenega učnega načrta za državljansko
vzgojo (vključno s prenovljenim učnim načrtom za predmet družba) z
gledišča, ki ga določajo rezultati predhodnih analiz. Primerjava izobra-
ževalnik politik na področju državljanske vzgoje ter analiza učnega na-
črta državljanska in domovinska vzgoja ter etika iz leta 2008 pokaže, da
učni načrt sicer vpelje nekatere pozitivne vsebinske in strukturne premi-
ke, vendar je kot celota strokovno šibak, vsebinsko nekoherenten, termi-
nološko sporen, strukturno pomanjkljiv in jezikovno nejasen, tako da je
neprimerna osnova za načrtovanje pouka državljanske vzgoje.
Zadnje poglavje monografije (Zaključek) problematizira najpo-
membnejše izzive in dileme, s katerimi se soočajo posamezne teorije, po-
litike, strategije in modeli državljanske vzgoje, saj teoretična komple-
ksnost teh vprašanj ter njihova neposrednost in aktualnost v vsakdanji
pedagoški praksi potrjujejo, da ostajajo problemi, dileme in izzivi, s ka-
terimi se srečujemo pri njihovi obravnavi, vse prej kot preprosti in eno-
značni. Hkrati monografija v sklepnem delu vključuje tudi vrsto predlo-
gov izboljšav na področju poučevanja državljanske vzgoje, ki se nanaša-
jo na obliko in strukturo učnega načrta za državljansko vzgojo, oprede-
litev elementov državljanske vzgoje v okviru drugih predmetov, vklju-
čevanje novih vsebin v pouk državljanske vzgoje, status etike in znanja
o verstvih, poimenovanje predmeta ter – nenazadnje – upoštevanje ku-
rikularnega konteksta predmeta v predmetiku programa 9-letne osnov-
ne šole.
skavo velja, da lahko učinkovito prispeva k usmerjanju razvoja kurikulu-
mov in pedagoških strategij, saj je prav raziskava ICCS IEA za Slovenijo
detektirala izrazitejše primanjkljaje pri poznavanju slovenskih demokra-
tičnih institucij in pri nekaterih stališčih.
Deveto poglavje (Družba in državljanska (in domovinska) vzgo-
ja ter etika) prinaša analizo vsebine različnih učnih načrtov za predmet
državljanska vzgoja ter prenovljeni predmet družba v programu 9-letne
OŠ. Osrednji del tega poglavja prinaša analizo temeljnih konceptualnih
in kurikularnih izhodišč prenovljenega učnega načrta za državljansko
vzgojo (vključno s prenovljenim učnim načrtom za predmet družba) z
gledišča, ki ga določajo rezultati predhodnih analiz. Primerjava izobra-
ževalnik politik na področju državljanske vzgoje ter analiza učnega na-
črta državljanska in domovinska vzgoja ter etika iz leta 2008 pokaže, da
učni načrt sicer vpelje nekatere pozitivne vsebinske in strukturne premi-
ke, vendar je kot celota strokovno šibak, vsebinsko nekoherenten, termi-
nološko sporen, strukturno pomanjkljiv in jezikovno nejasen, tako da je
neprimerna osnova za načrtovanje pouka državljanske vzgoje.
Zadnje poglavje monografije (Zaključek) problematizira najpo-
membnejše izzive in dileme, s katerimi se soočajo posamezne teorije, po-
litike, strategije in modeli državljanske vzgoje, saj teoretična komple-
ksnost teh vprašanj ter njihova neposrednost in aktualnost v vsakdanji
pedagoški praksi potrjujejo, da ostajajo problemi, dileme in izzivi, s ka-
terimi se srečujemo pri njihovi obravnavi, vse prej kot preprosti in eno-
značni. Hkrati monografija v sklepnem delu vključuje tudi vrsto predlo-
gov izboljšav na področju poučevanja državljanske vzgoje, ki se nanaša-
jo na obliko in strukturo učnega načrta za državljansko vzgojo, oprede-
litev elementov državljanske vzgoje v okviru drugih predmetov, vklju-
čevanje novih vsebin v pouk državljanske vzgoje, status etike in znanja
o verstvih, poimenovanje predmeta ter – nenazadnje – upoštevanje ku-
rikularnega konteksta predmeta v predmetiku programa 9-letne osnov-
ne šole.
