Page 17 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 17
uvod: razvoj državljanske vzgoje v republiki sloveniji
kulumu javnega šolanja. Osrednji del tega poglavja prinaša analizo glav-
nih smernic vzgojno-izobraževalnih politik na področju državljanske
vzgoje ter identifikacijo najučinkovitejših strategij in modelov vključe-
vanja tega vsebinskega področja na različnih ravneh vzgoje in izobraže-
vanja. Peto poglavje [Nekateri primerjalni vidiki kurikula državljanske
vzgoje] predstavlja mednarodno primerjavo državljanske vzgoje nekate-
rih primerjalnih vidikov kurikuluma državljanske vzgoje v ožjem pome-
nu. Posebna pozornost je namenjena opredelitvi državljanskih kompe-
tenc ter vlogi in pomenu znanja v okviru temeljnih državljanskih kom-
petenc.
Šesto poglavje (Temeljni koncepti: patriotizem in njegov moralni sta-
tus) odpira vrsto vprašanj, ki se nanašajo na patriotizem ter na moral-
ni status patriotske vzgoje. Uvodni del tega poglavja prinaša kratek pre-
gled izvora in zgodovinskega razvoja idej patria in patriotizem, ki mu
sledi predstavitev različnih opredelitev patriotizma ter moralnih argu-
mentov za in proti patriotizmu v kontekstu sodobnih razprav, ki pote-
kajo znotraj politične ter moralne filozofije o moralnem statusu patrio-
tizma. Nadaljevanje prinaša poskus odgovora na vprašanje, ali je vzgoja
za patriotizem moralno nujna, dopustna ali sprejemljiva. Zadnji del tega
prispevka prinaša tri odgovore na začetno vprašanje, kaj je patriotizem.
Ponujeni so trije ločeni odgovori, in sicer: prvič, vzgoja za skrajni patri-
otizem je moralno nesprejemljiva, ker vodi do sovražnosti do drugih dr-
žav in je nezdružljiva z določenimi univerzalnimi moralnimi principi.
Drugič, vzgoja za zmerni patriotizem ni niti moralno nujna niti nespre-
jemljiva – je preprosto dopustna. Tretjič, vzgoja za etični patriotizem je
nepotrebna, čeprav je takšen patriotizem moralna dolžnost, to pa zato,
ker je dolžnost le za tiste, ki so že etični patrioti in zato ne potrebujejo ta-
kšne vzgoje za to, da bi to postali.
Sedmo poglavje (Temeljni koncepti: etika) prinaša argumente za po-
učevanje etike kot posebnega predmeta in predstavitev poučevanja etike
v nekaterih evropskih državah ter njegovo vlogo v predmetniku družbo-
slovnega dela kurikuluma, medtem ko osmo poglavje (Mednarodne razi-
skave državljanske vzgoje) umešča vsebinsko področje državljanske vzgo-
je v kontekst mednarodnih primerjalnih raziskav znanja, saj je Slovenija
sodelovala v zadnji veliki mednarodni raziskavi o državljanski vzgoji, ki
je potekala v okviru organizacije IEA. Osrednji del tega poglavja prinaša
predstavitev posameznih vidikov državljanske pismenosti, saj pomenijo
rezultati te raziskave prvi objektivni prikaz dosežkov učencev na tem po-
dročju. Tako kot za druge velike mednarodne raziskave tudi za to razi-
kulumu javnega šolanja. Osrednji del tega poglavja prinaša analizo glav-
nih smernic vzgojno-izobraževalnih politik na področju državljanske
vzgoje ter identifikacijo najučinkovitejših strategij in modelov vključe-
vanja tega vsebinskega področja na različnih ravneh vzgoje in izobraže-
vanja. Peto poglavje [Nekateri primerjalni vidiki kurikula državljanske
vzgoje] predstavlja mednarodno primerjavo državljanske vzgoje nekate-
rih primerjalnih vidikov kurikuluma državljanske vzgoje v ožjem pome-
nu. Posebna pozornost je namenjena opredelitvi državljanskih kompe-
tenc ter vlogi in pomenu znanja v okviru temeljnih državljanskih kom-
petenc.
Šesto poglavje (Temeljni koncepti: patriotizem in njegov moralni sta-
tus) odpira vrsto vprašanj, ki se nanašajo na patriotizem ter na moral-
ni status patriotske vzgoje. Uvodni del tega poglavja prinaša kratek pre-
gled izvora in zgodovinskega razvoja idej patria in patriotizem, ki mu
sledi predstavitev različnih opredelitev patriotizma ter moralnih argu-
mentov za in proti patriotizmu v kontekstu sodobnih razprav, ki pote-
kajo znotraj politične ter moralne filozofije o moralnem statusu patrio-
tizma. Nadaljevanje prinaša poskus odgovora na vprašanje, ali je vzgoja
za patriotizem moralno nujna, dopustna ali sprejemljiva. Zadnji del tega
prispevka prinaša tri odgovore na začetno vprašanje, kaj je patriotizem.
Ponujeni so trije ločeni odgovori, in sicer: prvič, vzgoja za skrajni patri-
otizem je moralno nesprejemljiva, ker vodi do sovražnosti do drugih dr-
žav in je nezdružljiva z določenimi univerzalnimi moralnimi principi.
Drugič, vzgoja za zmerni patriotizem ni niti moralno nujna niti nespre-
jemljiva – je preprosto dopustna. Tretjič, vzgoja za etični patriotizem je
nepotrebna, čeprav je takšen patriotizem moralna dolžnost, to pa zato,
ker je dolžnost le za tiste, ki so že etični patrioti in zato ne potrebujejo ta-
kšne vzgoje za to, da bi to postali.
Sedmo poglavje (Temeljni koncepti: etika) prinaša argumente za po-
učevanje etike kot posebnega predmeta in predstavitev poučevanja etike
v nekaterih evropskih državah ter njegovo vlogo v predmetniku družbo-
slovnega dela kurikuluma, medtem ko osmo poglavje (Mednarodne razi-
skave državljanske vzgoje) umešča vsebinsko področje državljanske vzgo-
je v kontekst mednarodnih primerjalnih raziskav znanja, saj je Slovenija
sodelovala v zadnji veliki mednarodni raziskavi o državljanski vzgoji, ki
je potekala v okviru organizacije IEA. Osrednji del tega poglavja prinaša
predstavitev posameznih vidikov državljanske pismenosti, saj pomenijo
rezultati te raziskave prvi objektivni prikaz dosežkov učencev na tem po-
dročju. Tako kot za druge velike mednarodne raziskave tudi za to razi-
