Page 13 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 13
ošni oris
raziskave
in dosežkov
na mednarodni
ravni
Cikli raziskave PISA in področja merjenja
Cikli raziskave
Raziskava PISA je zasnovana kot dolgoročen mednarodni projekt,
ki se na mednarodni ravni izvaja od leta 2000. Slovenija se je v
projekt vključila leta 2004, ko so se pričele priprave na glavni zajem po-
datkov v letu 2006. Glavni zajem podatkov se izvaja vsake tri leta. Glav-
ni cilj raziskave je merjenje kompetenc 15-letnikov iz naravoslovne, ma-
tematične in bralne pismenosti. V vsakem ciklu raziskave je ena od pi-
smenosti bolj poudarjena, kar v praksi pomeni, da sta dve tretjini nalog
namenjeni temu področju merjenja. Ostala tretjina nalog je namenjena
proučevanju trendov.
Za lažjo predstavo si oglejmo potek poudarjenih področij merjenja
od prvega cikla naprej. Kot lahko razberemo iz Tabele 1, se je v tretjem
ciklu (z raziskavo PISA 2006) zaključil prvi sklop raziskave, saj je bilo v
vsakem od ciklov enkrat zastopano posamezno področje merjenja kot
poudarjeno področje.
Z raziskavo PISA 2009 se je tako začel nov sklop ciklov. Z vsakim ci-
klom skuša raziskava slediti sodobnim pristopom, zato je bilo v raziska-
vi PISA 2009 uvedeno t. i. preverjanje pismenosti s pomočjo informacij-
sko-komunikacijske tehnologije (IKT) (ERA – Electronic Reading As-
sessment), saj branje elektronskih besedil postaja vedno bolj neizogibno
in razširjeno v družbi. Strokovnjaki so vključili branje elektronskih be-
sedil že v izhodišča merjenja bralne pismenosti, ki so za raziskavo PISA
raziskave
in dosežkov
na mednarodni
ravni
Cikli raziskave PISA in področja merjenja
Cikli raziskave
Raziskava PISA je zasnovana kot dolgoročen mednarodni projekt,
ki se na mednarodni ravni izvaja od leta 2000. Slovenija se je v
projekt vključila leta 2004, ko so se pričele priprave na glavni zajem po-
datkov v letu 2006. Glavni zajem podatkov se izvaja vsake tri leta. Glav-
ni cilj raziskave je merjenje kompetenc 15-letnikov iz naravoslovne, ma-
tematične in bralne pismenosti. V vsakem ciklu raziskave je ena od pi-
smenosti bolj poudarjena, kar v praksi pomeni, da sta dve tretjini nalog
namenjeni temu področju merjenja. Ostala tretjina nalog je namenjena
proučevanju trendov.
Za lažjo predstavo si oglejmo potek poudarjenih področij merjenja
od prvega cikla naprej. Kot lahko razberemo iz Tabele 1, se je v tretjem
ciklu (z raziskavo PISA 2006) zaključil prvi sklop raziskave, saj je bilo v
vsakem od ciklov enkrat zastopano posamezno področje merjenja kot
poudarjeno področje.
Z raziskavo PISA 2009 se je tako začel nov sklop ciklov. Z vsakim ci-
klom skuša raziskava slediti sodobnim pristopom, zato je bilo v raziska-
vi PISA 2009 uvedeno t. i. preverjanje pismenosti s pomočjo informacij-
sko-komunikacijske tehnologije (IKT) (ERA – Electronic Reading As-
sessment), saj branje elektronskih besedil postaja vedno bolj neizogibno
in razširjeno v družbi. Strokovnjaki so vključili branje elektronskih be-
sedil že v izhodišča merjenja bralne pismenosti, ki so za raziskavo PISA
