Page 14 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 14
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
2009 prav tako na novo zasnovana. Za to mednarodno opcijo preverja-
nja pismenosti s pomočjo IKT se je odločilo 19 držav. Slovenija se za to
obliko preverjanja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 ni odločila.
Tabela 1: Poudarjena in manj poudarjena področja merjenja v raziskavi
PISA.
Področja merjenja
Bralna pismenost
Bralna pismenost (publikacijo z naslovom Izhodišča merjenja bral-
ne pismenosti v raziskavi PISA 2006 je objavil Nacionalni center PISA
decembra 2007) je v raziskavi PISA opredeljena v smislu učenčeve spo-
sobnosti razumevanja in uporabe pisnega besedila za doseganje določe-
nih namenov. Ta opredelitev bralne pismenosti se je dobro uveljavila v
prejšnjih raziskavah, kot je International Adult Literacy Survey (IALS),
vendar je v raziskavi PISA še poglobljena, ker uvaja aktivni element –
ne le sposobnost razumevanja besedila, temveč tudi njegovo uporabo pri
oblikovanju lastnega razmišljanja in izkušenj. Nivo bralne pismenosti je
opredeljen glede na posameznikovo obvladovanje:
oblike besedila: pogosto se naloge iz branja osredotočajo na določeno konti-
nuirano besedilo ali prozo, ki je predstavljena v stavkih in odstavkih. Razi-
skava PISA poleg te oblike vključuje tudi nekontinuirano besedilo, ki infor-
macije predstavlja drugače, na primer s seznami, grafi ali diagrami. Prav tako
ločuje med oblikami proze, kot so pripovedi, argumentacije ipd. To razloče-
vanje temelji na načelu, da se bodo posamezniki v življenju srečali z različni-
mi oblikami napisanega gradiva, na primer prošnjami, obrazci ali oglasi, in
da sposobnost branja omejenega števila oblik besedil, s katerimi se po nava-
di srečamo v šolah, ni dovolj velika;
bralnega procesa: osnovnih spretnosti branja ne merimo, saj menimo, da so
jih 15-letniki že usvojili. Naloge od učencev zahtevajo, da izkažejo sposob-
nosti pridobivanja informacij, oblikovanja splošnega razumevanja besedi-
2009 prav tako na novo zasnovana. Za to mednarodno opcijo preverja-
nja pismenosti s pomočjo IKT se je odločilo 19 držav. Slovenija se za to
obliko preverjanja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 ni odločila.
Tabela 1: Poudarjena in manj poudarjena področja merjenja v raziskavi
PISA.
Področja merjenja
Bralna pismenost
Bralna pismenost (publikacijo z naslovom Izhodišča merjenja bral-
ne pismenosti v raziskavi PISA 2006 je objavil Nacionalni center PISA
decembra 2007) je v raziskavi PISA opredeljena v smislu učenčeve spo-
sobnosti razumevanja in uporabe pisnega besedila za doseganje določe-
nih namenov. Ta opredelitev bralne pismenosti se je dobro uveljavila v
prejšnjih raziskavah, kot je International Adult Literacy Survey (IALS),
vendar je v raziskavi PISA še poglobljena, ker uvaja aktivni element –
ne le sposobnost razumevanja besedila, temveč tudi njegovo uporabo pri
oblikovanju lastnega razmišljanja in izkušenj. Nivo bralne pismenosti je
opredeljen glede na posameznikovo obvladovanje:
oblike besedila: pogosto se naloge iz branja osredotočajo na določeno konti-
nuirano besedilo ali prozo, ki je predstavljena v stavkih in odstavkih. Razi-
skava PISA poleg te oblike vključuje tudi nekontinuirano besedilo, ki infor-
macije predstavlja drugače, na primer s seznami, grafi ali diagrami. Prav tako
ločuje med oblikami proze, kot so pripovedi, argumentacije ipd. To razloče-
vanje temelji na načelu, da se bodo posamezniki v življenju srečali z različni-
mi oblikami napisanega gradiva, na primer prošnjami, obrazci ali oglasi, in
da sposobnost branja omejenega števila oblik besedil, s katerimi se po nava-
di srečamo v šolah, ni dovolj velika;
bralnega procesa: osnovnih spretnosti branja ne merimo, saj menimo, da so
jih 15-letniki že usvojili. Naloge od učencev zahtevajo, da izkažejo sposob-
nosti pridobivanja informacij, oblikovanja splošnega razumevanja besedi-
