Page 15 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 15
splošni oris raziskave in dosežkov na mednarodni ravni
la, interpretacije besedila, uporabe informacij iz besedila in prepoznavanja
oblik ter lastnosti besedila;
bralnih situacij: gre za pripravo in uporabo različnih besedil, kot so: roman,
osebna pisma ali biografija, napisana za posameznikovo osebno rabo, ura-
dni dokumenti ali objave za javno rabo, priročniki ali poročila za poklic-
no rabo ter učbeniki ali delovni listi za izobraževalno rabo. Nekateri učen-
ci bolje rešujejo naloge v eni bralni situaciji kot v drugi, zato je v raziskavi
PISA zaželena vključitev različnih tipov bralnih nalog v preizkuse znanja
(ur. Repež et al., 2008).
Naravoslovna pismenost
Naravoslovna pismenost (publikacijo z naslovom Izhodišča merje-
nja naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2006 je objavil Nacionalni
center PISA oktobra 2007) je v raziskavi PISA opredeljena kot učenčeva
sposobnost uporabe naravoslovnega znanja in procesov, in to ne le za ra-
zumevanje naravnega sveta, temveč tudi za sodelovanje v odločitvah, ki
nanj vplivajo. Kot taka zajema posameznikovo obvladovanje:
naravoslovnih pojmov, ki vzpostavljajo povezave in ki pomagajo razumeti so-
rodne pojave. Čeprav so pojmi v raziskavi PISA znani pojmi iz fizike, kemi-
je, biologije in geografije, ne zadošča, da posameznik te pojme pozna in jih
v nalogah prepozna, temveč jih mora znati v nalogah tudi uporabiti, da pri-
de do ustreznega odgovora;
naravoslovnih procesov, ki se osredotočajo na sposobnost pridobivanja, inter-
pretacije in uporabe podatkov ter znanstvenih razlag. Trije taki procesi, ki
so navzoči v raziskavi PISA, so povezani z:
i. opisovanjem, razlaganjem in napovedovanjem znanstvenih pojavov,
ii. razumevanjem znanstvenega poizvedovanja ter
iii. interpretiranjem znanstvenih razlag in sklepov;
naravoslovnih situacij, v katerih se uporabljajo naravoslovno znanje in nara-
voslovni procesi. Opredeljena so tri glavna področja: znanost v življenju in
zdravju, znanost, povezana z Zemljo in okoljem, ter znanost in tehnologija
(ur. Repež et al., 2008).
Poznavanje naravoslovnih pojmov, procesov ter razumevanje nara-
voslovnih situacij tvori določeno učenčevo znanje s področja naravoslov-
ja, ki naj bi ga bil sposoben uporabiti v:
- prepoznavanju različnih, problemsko zasnovanih vprašanjih,
- pridobivanju novega znanja,
- razlaganju znanstvenih pojavov in sklepanju o tematikah, ki so poveza-
ne z naravoslovjem,
la, interpretacije besedila, uporabe informacij iz besedila in prepoznavanja
oblik ter lastnosti besedila;
bralnih situacij: gre za pripravo in uporabo različnih besedil, kot so: roman,
osebna pisma ali biografija, napisana za posameznikovo osebno rabo, ura-
dni dokumenti ali objave za javno rabo, priročniki ali poročila za poklic-
no rabo ter učbeniki ali delovni listi za izobraževalno rabo. Nekateri učen-
ci bolje rešujejo naloge v eni bralni situaciji kot v drugi, zato je v raziskavi
PISA zaželena vključitev različnih tipov bralnih nalog v preizkuse znanja
(ur. Repež et al., 2008).
Naravoslovna pismenost
Naravoslovna pismenost (publikacijo z naslovom Izhodišča merje-
nja naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA 2006 je objavil Nacionalni
center PISA oktobra 2007) je v raziskavi PISA opredeljena kot učenčeva
sposobnost uporabe naravoslovnega znanja in procesov, in to ne le za ra-
zumevanje naravnega sveta, temveč tudi za sodelovanje v odločitvah, ki
nanj vplivajo. Kot taka zajema posameznikovo obvladovanje:
naravoslovnih pojmov, ki vzpostavljajo povezave in ki pomagajo razumeti so-
rodne pojave. Čeprav so pojmi v raziskavi PISA znani pojmi iz fizike, kemi-
je, biologije in geografije, ne zadošča, da posameznik te pojme pozna in jih
v nalogah prepozna, temveč jih mora znati v nalogah tudi uporabiti, da pri-
de do ustreznega odgovora;
naravoslovnih procesov, ki se osredotočajo na sposobnost pridobivanja, inter-
pretacije in uporabe podatkov ter znanstvenih razlag. Trije taki procesi, ki
so navzoči v raziskavi PISA, so povezani z:
i. opisovanjem, razlaganjem in napovedovanjem znanstvenih pojavov,
ii. razumevanjem znanstvenega poizvedovanja ter
iii. interpretiranjem znanstvenih razlag in sklepov;
naravoslovnih situacij, v katerih se uporabljajo naravoslovno znanje in nara-
voslovni procesi. Opredeljena so tri glavna področja: znanost v življenju in
zdravju, znanost, povezana z Zemljo in okoljem, ter znanost in tehnologija
(ur. Repež et al., 2008).
Poznavanje naravoslovnih pojmov, procesov ter razumevanje nara-
voslovnih situacij tvori določeno učenčevo znanje s področja naravoslov-
ja, ki naj bi ga bil sposoben uporabiti v:
- prepoznavanju različnih, problemsko zasnovanih vprašanjih,
- pridobivanju novega znanja,
- razlaganju znanstvenih pojavov in sklepanju o tematikah, ki so poveza-
ne z naravoslovjem,
