Page 19 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 19
retske razprave I:
družbeni konteksti
in konceptualizacije
državljanske vzgoje
Družbeni okvir razprav o državljanski vzgoji1
Ali vemo, kaj v resnici pomeni pojem državljanska vzgoja? Čeprav
obstaja veliko različnih odgovorov in opredelitev, gre večinoma
za to, da govorimo mnogo bolj o problemu kot pa o definitivno določe-
nem konceptu. Takoj, ko o državljanski vzgoji razpravljamo kot o kon-
ceptu, le-ta postane predmet ostrih nesoglasij, ki so značilno očitno in
neizogibno politično ali ideološko označene. Zdi se, da je državljanska
vzgoja postala ena od prvin, ki je pokazala na krepitev javnega intere-
sa v časih, ko se dinamične družbene spremembe soočajo z izobraže-
valnimi sistemi, podedovanimi iz različnih družbeno-ekonomskih sis-
temov. Neizogibno je, da zahteve in pričakovanja rastejo. Toda hkra-
ti je jasno, da »šola« kot institucija v družbenem sistemu kompleksnih
mrež pogosto postaja prostor izrekanja tudi neobvladljivih odnosov in
interakcij. Pri tem se pogosto odpira vprašanje o tem, koliko šola še lah-
ko vpliva na oblikovanje skupnosti ali družbe. Kljub temu šola ostaja
nosilna družbena institucija in s tem tarča aspiracij številnih različnih
družbenih subjektov (drugih institucij, različnih družbenih skupin, dr-
žave, itn.), ne zato, ker bi kdo resno verjel, da bi lahko zadovoljila zahte-
1 Odstavka v tem razdelku sta povzeta iz besedila, ki je bilo najprej objavljeno v angleškem jeziku v re-
viji The School Field. Primerjaj: Štrajn, Darko. Social changes, democracy and education. The School Fi-
eld 1996, vol. 7, no. 1/2, 15–26. Ta članek in tudi drugi članki, ki so delno uporabljeni v tej študiji, so bili,
kot je tudi navedeno v uvodu zadevne publikacije, nadalje prirejeni v novo celoto v knjigi, ki je izšla v
Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta. Delo na omenjeni knjigi je potekalo vzporedno z delom v
pričujoči evalvacijski študiji. Prim.: Štrajn, Darko. Vzgoja družbe (Digitalna knjižnica, Dissertationes,
2). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009. 202 str.
družbeni konteksti
in konceptualizacije
državljanske vzgoje
Družbeni okvir razprav o državljanski vzgoji1
Ali vemo, kaj v resnici pomeni pojem državljanska vzgoja? Čeprav
obstaja veliko različnih odgovorov in opredelitev, gre večinoma
za to, da govorimo mnogo bolj o problemu kot pa o definitivno določe-
nem konceptu. Takoj, ko o državljanski vzgoji razpravljamo kot o kon-
ceptu, le-ta postane predmet ostrih nesoglasij, ki so značilno očitno in
neizogibno politično ali ideološko označene. Zdi se, da je državljanska
vzgoja postala ena od prvin, ki je pokazala na krepitev javnega intere-
sa v časih, ko se dinamične družbene spremembe soočajo z izobraže-
valnimi sistemi, podedovanimi iz različnih družbeno-ekonomskih sis-
temov. Neizogibno je, da zahteve in pričakovanja rastejo. Toda hkra-
ti je jasno, da »šola« kot institucija v družbenem sistemu kompleksnih
mrež pogosto postaja prostor izrekanja tudi neobvladljivih odnosov in
interakcij. Pri tem se pogosto odpira vprašanje o tem, koliko šola še lah-
ko vpliva na oblikovanje skupnosti ali družbe. Kljub temu šola ostaja
nosilna družbena institucija in s tem tarča aspiracij številnih različnih
družbenih subjektov (drugih institucij, različnih družbenih skupin, dr-
žave, itn.), ne zato, ker bi kdo resno verjel, da bi lahko zadovoljila zahte-
1 Odstavka v tem razdelku sta povzeta iz besedila, ki je bilo najprej objavljeno v angleškem jeziku v re-
viji The School Field. Primerjaj: Štrajn, Darko. Social changes, democracy and education. The School Fi-
eld 1996, vol. 7, no. 1/2, 15–26. Ta članek in tudi drugi članki, ki so delno uporabljeni v tej študiji, so bili,
kot je tudi navedeno v uvodu zadevne publikacije, nadalje prirejeni v novo celoto v knjigi, ki je izšla v
Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta. Delo na omenjeni knjigi je potekalo vzporedno z delom v
pričujoči evalvacijski študiji. Prim.: Štrajn, Darko. Vzgoja družbe (Digitalna knjižnica, Dissertationes,
2). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009. 202 str.
