Publications

Vzgoja družbe.


Author(s): Darko Štrajn


Type of work: scientific monograph


Number of pages: 204 strani


ISBN-13 (PDF): 978-961-270-277-9


ISBN-13 (HTML): 978-961-270-278-6


Link: PDF HTML


Način citiranja:


Štrajn, D. (2009). Vzgoja družbe, Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes 2, https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-277-9.pdf (datum dostopa do spletne strani), stran v delu.


Vsaj ena ustanova industrijskega obdobja pridobiva pomen (pa čeprav je v nenehni krizi). Z njo se intenzivno ukvarjajo, kajti na splošno verjamejo, da prinaša rešitve za probleme mladine. Ta ustanova je šola, ki zastopa vzgojo in izobraževanje kot domnevno univerzalni odgovor na »negotovo prihodnost«. Zakaj vidimo prihodnost kot »negotovo« (bolj kot je bila?), upoštevaje raven bogastva in predvsem upoštevaje potenciale globalne ekonomije? Nekatere od pomembnih konsekvenc sodb avtorjev, kot so Aronson, Derrida in Baudrillard, izhajajoče iz njihove percepcije, izoblikovane v njihovih filozofskih konceptih, so njihove jasne formulacije zavrnitve različnih naivnih pričakovanj »boljšega sveta« po koncu dobe hladne vojne. Z drugimi besedami: v globalizaciji po koncu hladne vojne so bila prestrukturirana in nekoliko spremenjena sama polja, v katerih se oblikujejo razlike konfrontacij (vrednot, kultur, interesov itn.) Obstaja točka ključne razlike v razumevanju državljanske vzgoje, ki posledično opredeljuje obliko posameznega kurikuluma in ustrezajoče prakse poučevanja in učenja. »Ključna razlika« je označevalec, glede katerega ena smer formulacije pojma državljanske vzgoje vodi k viziji avtonomnega posameznika, druga smer pa vodi k viziji, ki zastopa nadrejenost skupnosti nad posameznikovimi pravicami in potrebami.Ta razlika se kaže kot razlika med »tradicionalnim« pristopom k problemu, ki rešuje vprašanje socializacije mladih ljudi v obliki tipičnega vzgajanja državljana (»civics«) in med »postmodernim« pristopom, ki se skuša opirati na refleksivni in odprti koncept, ki stavi na raznolikost, multikulturnost itn. Dve točki razlike v grobem oblikujeta diskurzivni prostor, v katerem lahko opazujemo boj za definicijo državljanske vzgoje v vsaki deželi in v mednarodnih razsežnostih. Koncept državljanske vzgoje korenini v univerzalističnih idejah evropskega razsvetljenstva. Očitno v mnogih deželah, ki niso povsem sprejele »zahodne demokracije«, razumejo državljansko vzgojo veliko bolj kot »kulturni« kakor pa kot politični pojem.

Accessibility