Tkanje preproge generacij

Pedagoški inštitut je vključen v dvoletni mednarodni projekt TOY – Together Old and Young – Skupaj stari in mladi. V okviru projekta so raziskovalke Razvojno-raziskovalnega centra pedagoških iniciativ Korak za Korakom, ki v projektu neposredno sodelujejo, dne 30. 5. 2014, izvedle srečanje z naslovom »Tkanje preproge generacij«.

Kaj je projekt TOY in zakaj je pomemben?

»V današnjem času otroci in starejši ljudje živijo v različnih svetovih. Razen družinskih članov otroci nimajo stikov s starejšimi. To je način, kako povezati otroke s starejšimi osebami, ki niso njihovi stari starši. Starejšim pomeni nekaj novega, prinese jim novo energijo.« (Leila, koordinatorica, “Kocka: mladi spoznajo stare”, Nizozemska)

Projekt TOY je mednarodni projekt o medgeneracijskem učenju med starejšimi odraslimi (55+) in mlajšimi otroki (0-8 let). Projekt je financiran s strani Evropske Komisije, Program Vseživljenjsko učenje, podprogram Grundtvig. V projekt TOY je vključenih 9 organizacij iz sedmih držav (Irska, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija in Španija).

Do sedaj je bil potencial medgeneracijskega učenja, ki vključuje otroke od rojstva do 8. leta starosti, prezrt. Menimo, da lahko starejši odrasli in mlajši otroci sodelujejo v skupnih aktivnostih, se skupaj učijo, se bolje spoznajo in se skupaj zabavajo. Projekt TOY preko mreženja, zagotavljanja primerov inovativnih praks ter oblikovanja dostopnih orodij in virov za spodbujanje medgeneracijskega učenja prispeva k pridobivanju kompetenc za delovanje na področju medgeneracijskega učenja, ki vključuje mlajše otroke.

Spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in učenja med mlajšimi otroki in starejšimi odraslimi

Srečanje je bilo organizirano z namenom promocije medgeneracijskega učenja, predstavitve dosedanjega dela v okviru projekta TOY ter povezovanja zainteresiranih posameznikov in organizacij, ki delujejo na področju predšolske vzgoje oz. zgodnjega otroštva, izobraževanja, sociale, zdravstva oz. vseh, ki se ali bi se želeli ukvarjati z dejavnostmi medgeneracijskega učenja oz. jih še nadgraditi.

Srečanja se je udeležilo 42 udeležencev iz cele Slovenije, med katerimi so bili vzgojitelji, učitelji, vodstveni delavci vrtcev, predstavniki društev upokojencev in medgeneracijskih društev, domov za starejše in ljudske univerze. Srečanje je odprla dr. Tatjana Vonta s prispevkom Potreba po medgeneracijskem sodelovanju z vidika sprememb v družbi, v katerem je izpostavila trenutne (hitre!) družbene spremembe in v povezavi s tem potrebo po ustvarjanju in iskanju poti za medgeneracijsko sodelovanje že od najzgodnejšega otroštva dalje, če želimo:

  1. graditi in vzdrževati odnose med starimi in mladimi;
  2. krepiti socialno kohezijo v skupnosti;
  3. podpirati starejše kot varuhe znanja;
  4. prepoznavati vlogo starih staršev v življenju mlajših otrok;
  5. bogatiti učenje starih in mladih (The TOY Project Consortium (2013a).

Sledila je predstavitev Jerneje Jager o projektu TOY in pregledu dosedanjih rezultatov, doseženih v okviru konzorcija: pregled literature o medgeneracijskem učenju za starostni skupini od 0 do 8 let in nad 55 let; rezultati akcijske raziskave (The TOY Project Consortium (2013b) – 21 študij primerov medgeneracijskega učenja v sedmih državah; trening trenerjev/izvajalcev dejavnosti medgeneracijskega učenja in pilotne akcije v petih EU državah (vse gradivo je že oziroma še bo dostopno na spletni strani projekta www.toyproject.net).
Za tem sta sledila dva prispevka iz neposredne prakse. Prvega, z naslovom Predšolski otroci in medgeneracijsko sodelovanje, je predstavila Renata Beguš, vzgojiteljica iz Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica. V prispevku se je osredotočila na koristi medgeneracijskega sodelovanja za otroke, udeležencem pa je prestavila tudi nekaj primerov dobre prakse, ki jih uresničuje pri svojem delu. Drugi prispevek iz prakse je pripravila Tadeja Krajnc, predsednica Društva za medgeneracijsko sodelovanje Novita. V prispevku z naslovom Medgeneracijsko sodelovanje – nikoli prestar je izpostavila izkušnje društva z organiziranjem in izvedbo dejavnosti medgeneracijskega sodelovanja in njihovimi koristmi za starejše.

V drugem delu srečanja so udeleženci v mešanih skupinah predstavnikov različnih sektorjev izmenjali svoje izkušnje, ideje in primere dobre prakse na področju medgeneracijskega sodelovanja in učenja, nato pa v več skupinah oblikovali akcijske načrte na vprašanje »Kaj želimo doseči?« v kontekstu spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja in učenja. Udeleženci so izražali načrte v zvezi z bogatitvijo in nadgradnjo že obstoječih praks s pomembnim poudarkom na kontinuiteti delovanja. Izražali so spoznanja, da zgolj posamične prireditve za otroke in starostnike v domovih za starejše oziroma vrtcih niso dovolj, temveč je treba načrtovati dejavnosti, ki potekajo redno, v katerih so oboji aktivno vključeni, ki temeljijo na njihovih interesih in potrebah in ki obema skupinama nudijo možnosti soustvarjanjaznanja in sooblikovanja učnega procesa. Izpostavili so tudi skrb za sodelovanje s starostniki, ki niso neposredni uporabniki domov za starejše, povezovanje z lokalno skupnostjo in potrebo po razvijanju vrednot medgeneracijskega sodelovanja in socialne kohezije že od posameznikovega zgodnjega otroštva dalje.

Kako naprej?

Kljub temu, da se projekt TOY oktobra 2014 zaključi, smo z udeleženci sklenili dogovor, da bomo jeseni 2014 znova stopili v stik, si izmenjali izkušnje in dobre prakse, ki bodo do takrat nastale ter si vsi skupaj prizadevali za uresničevanje vizije pristopa TOY:

TOY – skupaj stari in mladi – spodbuja povezovanje mlajših otrok in starejših odraslih. Med izmenjavo izkušenj se zabavajo, učijo drug od drugega in gradijo pomembne medsebojne odnose.

Jerneja Jager, koordinatorica projekta za Slovenijo (korakzakorakom@pei.si)

Accessibility