PEDAGOŠKI INŠTITUT
Longitudinalna raziskava TIMSS 2023–2024: Rast znanja matematike in naravoslovja iz četrtega v peti razred.
Avtor: Japelj Pavešić, Barbara, Manja Veldin
Vrsta gradiva: raziskovalno poročilo
Ključne besede: poučevanje, učenje, matematika, naravoslovje, TIMSS 2023-2024
Leto izdaje: 2025
Obseg: 160 strani
ISBN-13 (PDF): 978-961-270-407-0
ISBN-13 (HTML): 978-961-270-408-7
Licenca: Creative Commons BY-NC-SA 4.0 International
Način citiranja:
APA 7:
Japelj Pavešić, B., Veldin, M. (2025). Longitudinalna raziskava TIMSS 2023–2024: Rast znanja matematike in naravoslovja iz četrtega v peti razred. Pedagoški inštitut, Založba Pedagoškega inštitut. https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-407-0
MLA 9:
Japelj Pavešić, Barbara, in Manja Veldin. Longitudinalna raziskava TIMSS 2023–2024: Rast znanja matematike in naravoslovja iz četrtega v peti razred. Pedagoški inštitut, Založba Pedagoškega inštituta, 2025, https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-407-0
Chicago 17:
Japelj Pavešić, Barbara, in Manja Veldin. 2025. Longitudinalna raziskava TIMSS 2023–2024: Rast znanja matematike in naravoslovja iz četrtega v peti razred. Pedagoški inštitut, Založba Pedagoškega inštituta. https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-407-0
Longitudinalna raziskava TIMSS 2023–2024 je preučevala rast znanja matematike in naravoslovja pri učencih iz 4. v 5. razred v devetih državah. Slovenija je izkazala najvišjo povprečno rast: 42 točk pri matematiki in 37 točk pri naravoslovju, sledita Južna Koreja (40 in 34 točk) in Italija (38 in 32 točk). Najnižjo rast sta imeli Jordanija in Severna Makedonija. Rast je bila statistično značilna v vseh državah, razlike med spoloma pa ne, čeprav so dečki v večini držav dosegali višje povprečne rezultate. V Sloveniji so dečki v 4. razredu rahlo presegli deklice pri matematiki, v 5. razredu pa razlike ni.
Regresijska analiza je identificirala ključne napovednike rasti matematičnih dosežkov. To so: višji socialno-ekonomski status družine (SES), večja samozavest pri matematiki v 4. razredu, pozitivna sprememba samozavesti, manj doživljanja nasilja na šoli, manjša odsotnost od pouka in večja jasnost poučevanja. Ti dejavniki so pojasnili dodatnih 1–8 % variance, v Sloveniji 2 %. Pretekli dosežki so ostali najmočnejši napovednik, rast pa je bila večja pri učencih z višjimi začetnimi rezultati.
Ugotovitve kažejo, da lahko šole v Sloveniji spodbujajo rast znanja z zmanjševanjem odsotnosti in nasilja ter krepitvijo samozavesti. Nizka stališča učencev do predmetov in šibke povezave z dosežki poudarjajo potrebo po izboljšanju motivacije in šolskega okolja za boljšo uspešnost.
Prenosov: 4
PRIJAVA