Center za diskurzivne študije v vzgoji in izobraževanju

Namen Centra za diskurzivne študije je predvsem preučevanje komunikacije v vseh njenih razsežnostih, s posebnim poudarkom na tistih, ki  izstopajo v procesu vzgoje in izobraževanja, obenem pa stalna in postopna gradnja (hevrističnega) modela komunikacije, ki bo upošteval in spoštoval, učiteljem/učiteljicam in učenkam/učencem pa pomagal ozavestiti in uporabljati, tele tri – stopnjevite in medsebojno pogojujoče se – principe ravnanja z jezikom, sporazumevanja in sporočanja:

  1. Da je jezik vedno naše temeljno orodje, ne le v znanosti, vzgoji in izobraževanju, temveč tudi – navajam le nekaj področij – v ekonomiji, na področju socialnega dela, politologije (in politike), zunanjih in notranjih odnosov …
  2. V ta namen je potrebno najprej ozavestiti in osebnostno utrditi (pogosto prezrto) dejstvo, da je pogoj sleherne uspešne komunikacije nekonfliktnost, ki je predvsem učinek in rezultat uporabe strategij vljudnosti, s tem pa, posledično, spoštovanja in neogrožanja posameznikove integritete (in jaza). Raziskave strategij vljudnosti v jeziku (in če prav razmislimo, kje drugje pa naj bi potekale in se izražale?) so zadnjih 20 let ena od prevladujočih tem na področju jezikovne pragmatike, aplikacija rezultatov pa sega vse od multikulturnih in medkulturnih študij do diplomacije. V Centru za diskurzivne študije jo obravnavamo v okviru retorike in argumentacije, ki predstavljata središče naših raziskav.
  3. Ko ozavestimo vlogo jezika v uspešnem vzpostavljanju in vzdrževanju komunikacije, je veliko lažje pokazati in prepričati, da jezik sam vsebuje nekatere elemente, ki pomen že nosijo s seboj, ne glede na to, kaj mi – njegovi uporabniki – želimo povedati. V glavnem gre za t.i. argumentativne veznike (še, šele, že, celo, tudi, ampak, …), ki imajo bistveno vlogo pri argumentaciji in sklepanju, in pa v leksiko vpisane argumentativne usmeritve, ki določajo smer diskurzivne izmenjave.

Kdo smo

Projekti v teku

Pretekli projekti

 

Dostopnost