Založništvo

Dejavniki bralne pismenostiv raziskavi PISA 2009.


Avtor: Anja Podlesek, Klaudija Šterman Ivančič, Melita Puklek Levpušček


Vrsta gradiva: znanstvena monografija


Leto izdaje: 2012


Obseg: 136 strani


ISBN-13 (PDF): 978-961-270-138-3


ISBN-13 (HTML): 978-961-270-139-0


Povezava: PDF HTML


Način citiranja:


APA:
Puklek Levpušček, M., Podlesek, A., Šterman Ivančič, K. (2012). Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-138-3

MLA:
Puklek Levpušček, Melita, Podlesek, Anja, in Šterman Ivančič, Klaudija. Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2012.
<https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-138-3>


Besedilo monografije se osredotoča na analizo motivacijskih, učnih in socialnih dejavnikov bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009. Omenjene dejavnike so v raziskavi PISA 2009 ugotavljali s pomočjo Vprašalnika za dijake in dijakinje.
Avtorice v prvem delu monografije prikažejo splošen oris raziskave PISA 2009 in dosežkov na mednarodni ravni ter v Sloveniji. Podrobno so prikazani cikli raziskave PISA in področja merjenja, populacija v raziskavi in vzorec merjenja v Sloveniji, uporabljeni merski pripomočki, ponazorjeni so tudi tipi vprašanj v nalogah s področja bralne pismenosti ter orisani bralni dosežki. V nadaljevanju so opisani in razloženi rezultati statističnih analiz PISA 2009 na področju bralnih aktivnosti, motivacije za branje, učnih strategij ter značilnosti učnega okolja, ki temeljijo na že opravljenih analizah PISA 2009, predstavljenih v štirih publikacijah »PISA 2009 Results«.
V naslednjem poglavju sledijo sekundarne analize rezultatov. Avtorice so ugotavljale povezanost nekaterih individualnih in socialnih značilnosti slovenskih dijakov z njihovo bralno pismenostjo. Iz originalne baze podatkov so v obravnavan vzorec vključile dijake prvih letnikov štirih srednješolskih izobraževalnih programov (n = 4250). Pri analizi povezav med napovedniki in dosežkom so bili uporabljeni dvonivojski linearni modeli. Približno 52 % skupne variance dosežkov dijakov so avtorice pojasnile z razlikami med izobraževalnimi programi, približno 3 % z razlikami med šolami znotraj izobraževalnih programov in približno 8 % z razlikami med dijaki znotraj šol. Med slednjimi napovedniki so tisti, ki so pozitivno napovedovali bralne dosežke, naslednji: spol (dekleta), indeks socialno-ekonomskega statusa dijaka, slovenščina kot pogovorni jezik doma, indeksi zanimanja za branje, metakognitivne strategije pri branju, pogostejša interpretacija literarnih tekstov, zaznana učiteljeva spodbuda pri bralnih aktivnostih ter pogostejše dejavnosti branja na spletu.
Besedilo avtorice zaključujejo s splošnimi zaključki in pedagoškimi implikacijami rezultatov.