Založništvo

Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016).


Avtor(ji): Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak


Vrsta gradiva: znanstvena monografija


Leto izdaje: 2019


Obseg: 136 strani


ISBN-13 (PDF): 978-961-270-301-1


ISBN-13 (HTML): 978-961-270-302-8


Povezava: PDF HTML


Način citiranja:


APA:
Klemenčič, Eva, Mirazchiyski, Plamen V., Novak, Jure (2019). Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016).
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-301-1
MLA:
Klemenčič, Eva, Mirazchiyski, Plamen V., Novak, Jure. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Pedagoški inštitut, 2019.
<https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-301-1>


Pričujoče besedilo predstavlja rezultate Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja cikla 2016 (IEA ICCS 2016). Slovenija se pri državljanski vednosti učencev 8. razredov uvršča nad mednarodno povprečje sodelujočih izobraževalnih sistemov (sodelovalo jih je 24). Primerjava trendov državljanske vednosti kaže, da so naši učenci (tako kot večina učencev drugih izobraževalnih sistemov, ki so sodelovali v zadnjih dveh zajemih podatkov) napredovali, a ne toliko kot, denimo, učenci iz nekaterih drugih sistemov. Razveseljiv podatek pa mora vendarle biti, da se je nekoliko zmanjšal delež tistih učencev, ki ne dosegajo temeljne oziroma osnovne ravni državljanske vednosti, in nekoliko povečal delež tistih učencev in učenk, ki dosegajo najvišjo zahtevnostno raven iz državljanske vednosti. Deklice imajo nekoliko višje dosežke kakor dečki, prav tako so te razlike, mednarodno primerljivo, med večjimi; prav tako učenci in učenke brez migrantskega ozadja in tisti, ki doma govorijo slovensko. Glede delovanja in pripravljenosti na delovanje v družbenih in političnih aktivnostih so naši učenci pogosto pod mednarodnim povprečjem. Podobno je pri stališčih, a ne vseh. Tako so npr. naši učenci nad mednarodnim povprečjem, ko je govora o enakosti spolov. Med rezultati, ki prav tako zahtevajo posebno pozornost, so zagotovo tudi tisti rezultati, ki govorijo o medvrstniškem in siceršnjem nasilju v naših šolah. Cilji, ki naj jih državljanska vzgoja in izobraževanje v Sloveniji zasleduje, so med učitelji in ravnatelji dokaj enotni. Po drugi strani si učitelji glede tega področja želijo še več pozornosti tako šolskih oblasti kakor tudi vseh drugih deležnikov; nenazadnje tudi kakovostnejša gradiva, učbenike, večjo pozornost izobraževanju in usposabljanju učiteljev na tem področju, več specialno-metodičnih izobraževanj, izpostavili pa so tudi področja, na katerih se pri poučevanju počutijo bolj ali manj gotovi. V besedilu torej predstavljamo te in še več podrobnejših rezultatov.