Založništvo

Kdo je uspešen v slovenskih šolah?.


Avtor: Sergej Flere (ur.)


Vrsta gradiva: znanstvena monografija


Leto izdaje: 2010


Obseg: 182 strani


ISBN-13 (PDF): 978-961-270-030-0


ISBN-13 (HTML): 978-961-270-030-0


Povezava: PDF HTML


Način citiranja:


APA:
Flere, S. (ur.) (2010). Kdo je uspešen v slovenskih šolah? Ljubljana: Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-030-0

MLA:
Flere, Sergej, ur. Kdo je uspešen v slovenskih šolah? Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2010.
<https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-030-0>


Pričujoča znanstvena monografija, napisana na podlagi raziskave izvedene v okviru Pedagoškega inštituta v Ljubljani in ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada, skuša identificirati in pojasniti nekatere dejavnike šolske uspešnosti v slovenskih šolah. V znanstvenih in publicističnih obravnavah se šolsko uspešnost dandanes med drugim povezuje s prihodnjim poklicnim in gmotnim uspehom posameznika, odsotnostjo in prisotnostjo nagnjenosti h kriminaliteti, in celo z verjetnostjo zakonske trdnosti. Prav tako je znano, da je od izobraževalne uspešnosti odvisen tudi narodni dohodek in konkurenčnost nekega gospodarstva in družbe v mednarodnem merilu. Pri šolski uspešnosti in neuspešnosti imamo torej opravka ne samo z znotraj-šolsko problematiko, temveč tudi z daljnosežnimi pojavi, ki so vezani ne le na prihodnost otrok in odraslih, ampak tudi na prihodnost neke družbe kot celote, še posebej v smislu njene družbene in gospodarske konfiguracije. Posledično je preučevanje dejavnikov šolske uspešnosti ključnega pomena za vsako, še posebej pa za sodobno družbo, saj je funkcioniranje le-te še posebej močno povezano z njeno sposobnostjo produkcije novih znanj in veščin. Pričujoči prispevek daje vpogled v razlike in sorodnosti obravnavanih populacij (vzorec za empirične analize je vključeval dijake vseh vrst srednjih šol v Sloveniji (n = 1317) v šolskem leto 2007/2008 in je bil oblikovan glede na strukturo srednjih šol v Sloveniji in dijaško populacijo po uradnih podatkih Urada za statistiko RS). V monografiji je preučen tudi vpliv posameznih merjenih psiholoških in socioloških dejavnikov šolske uspešnosti (npr. mladostnikova samopodoba, lokus nadzora, socialna anksioznost, ipd.), analizirana so razmerja med starši in otroki v družini (medsebojni odnosi med starši in otroci, socioekonomski položaj staršev), odnosi med učitelji in učenci v šoli (tudi šolska deviantnost in navezanost na šolo), preučen pa je tudi vpliv širšega socialnega okolja, vključno s kulturnim kapitalom in ukvarjanjem mladih s prostočasovnimi dejavnostmi. Izpostaviti velja, da je v prispevku analiziran tudi vpliv intelektualnih sposobnosti na šolsko uspešnost, še posebej v odnosu do prej omenjenih psiholoških in socioloških konceptov. Tozadevno smo avtorji mnenja, da knjiga nedvomno predstavlja pomemben prispevek k sociologiji izobraževanja in hkrati podlago za oblikovanje socialne in šolske politike.