Založništvo

Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja.


Avtor: Barbara Japelj Pavešić


Vrsta gradiva: strokovna monografija


Leto izdaje: 2020


Obseg: 156 strani


ISBN-13 (PDF): 978-961-270-321-9


ISBN-13 (HTML): 978-961-270-322-6


Povezava: PDF HTML


Način citiranja:


APA:
Japelj Pavešić, Barbara. (2020). Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji v šolah:zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-321-9
MLA:
Japelj Pavešić, Barbara. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji v šolah:zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Pedagoški inštitut, 2020.
<https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-321-9>


V študiji smo učitelje in ravnatelje prosili za informacije o stališčih in izkušnjah z nasilnim vedenjem na šoli in izvedeli precej novih informacij o obsegu nasilja nad učitelji ter o odzivih nanj na šolah. Ugotovili smo pomanjkanje sistemskih rešitev in sklepamo, da to bistveno otežuje ukrepanje ob nasilnih dogodkih. Najširše sporočilo študije je zato potreba po povečanju pozornosti na nasilje do učiteljev, tako pri zaposlenih v šolah kot načrtovalcih politik, ter sistemska ureditev področja. Do takrat pa lahko posamezne skupine šolskih strokovnjakov, kot so ravnatelji, učitelji in svetovalna služba, v izsledkih prepoznajo ideje za izboljšanje svojih stališč, pričakovanj in ukrepanj. 

Čeprav je bil odziv na sodelovanje pri odgovarjanju na vprašalnike velik, ima študija svoje omejitve. Šlo je za prvo sistematično zbiranje informacij o nasilju do učiteljev, z glavnim namenom, da sploh ugotovimo, kakšnim vrstam nasilja so učitelji na šolah izpostavljeni. Zato ni bilo mogoče preverjati uspešnosti določenih ukrepov ali učinkovitosti nekaterih pristopov, raziskava pa je vsebinsko omejena na poročila učiteljev tretjega triletja osnovne šole in srednjih šol. Iz izsledkov tako ni mogoče sklepati o nasilju nad učitelji razrednega pouka in druge triade. V besedilnih opisih reševanja problemov nasilja na šoli smo opazili, da se ne nanašajo vedno na primere nasilja nad učitelji; pogosto namreč opišejo tudi medvrstniško nasilje. Potrebno je natančno branje izsledkov besedilne analize in primerov bolj ter manj uspešnega pristopa k rešitvam, da rezultatov ne bi prehitro posplošili še na nasilje med učenci. V pričujočem poročilu tudi niso preučene vse povezave s kazalci poučevanja iz raziskave TALIS, a ostaja naloga za prihodnje.

Cilj študije in tega poročila je prispevati k vzpodbudnejšemu učnemu okolju v šolah in ugotoviti, katere informacije bi še potrebovali, da bi lahko nasilje popolnoma preprečili. Ugotavljamo, da bi bilo v bodoče koristno preveriti razloge za ravnanje na šolah pri določeni vrsti pogostejših dogodkov, ki jih prikazuje to poročilo, kot so nasilne zahteve staršev ali neustrezni odnosi med vodstvi šol in učitelji, in preučiti možnosti širše podpore učiteljem, tako pri predhodnem usposabljanju učiteljev za odziv na vsako nasilje kot potem, ko postanejo žrtve. Rešitev, da se od učitelja, ki je žrtev nasilja na šoli, pričakuje, da bo sam reševal nastalo situacijo, ne more ostati sprejemljiva.