Založništvo

Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli .


Avtor: Alenka Gril, Asja Videčnik


Vrsta gradiva: znanstvena monografija


Leto izdaje: 2011


Obseg: 238 strani


ISBN-13 (PDF): 978-961-270-078-2


ISBN-13 (HTML): 978-961-270-079-9


Povezava: PDF HTML


Način citiranja:


APA:
Gril, A., Videčnik, A. (2011). Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-078-2

MLA:
Gril, Alenka, Videčnik, Asja. Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011.
<https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-078-2>


Monografija predstavlja izsledke empirične raziskave, ki smo jo sodelavci Pedagoškega inštituta v šolskem letu 2010/11 izvajali na osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji v okviru projekta ESS: »Strokovne podlage, strategije in teoretske tematizacije za izobraževanje za medkulturne odnose ter aktivno državljanstvo«. Namen raziskave je bil prepoznati vlogo slovenske šole pri oblikovanju državljanske identitete mladih. Državljanska identiteta se nanaša na posameznikovo opredelitev vloge državljana, ki se oblikuje pretežno v mladostništvu in zgodnji odraslosti. Vključuje tako družbeno vednost, prepričanja in stališča, kot tudi opredelitve pripadnosti različnim socialnim skupinam in spretnosti kolektivnega delovanja. Oblikovanje državljanske identitete je dolgotrajen proces, v katerem imajo ključno vlogo referenčne osebe in skupine, s katerimi so mladostniki v trajnejših interakcijah. To so predvsem družina, šola, vrstniške skupine, družbene organizacije in institucije, v katerih mladi sodelujejo. V raziskavi smo se osredotočili na vlogo šole v oblikovanju državljanske identitete mladostnikov. V tem okviru smo si zastavili dve vprašanji: kakšne državljanske kompetence mladostniki razvijajo v šoli in kakšno družbeno vednost si oblikujejo oz. kakšna stališča in prepričanja o socialnih in političnih odnosih se sooblikujejo v šolski skupnosti.

Osredotočili smo se na preučevanje neformalno pridobljenih državljanskih kompetenc v šoli, ki jih učenci in dijaki razvijajo v medosebnih odnosih z vrstniki in učitelji v razredu in na šoli s tem, da prevzemajo vrednote, prepričanja, stališča in norme, ki so sestavni del teh specifično strukturiranih interakcij, v katere so vsakodnevno aktivno vključeni. Predpostavili smo, da bo predvsem ta neformalni kurikul šole pomembno določal družbena stališča in državljanske kompetence mladostnikov. Zato smo preučevali kulturo šole, razredno klimo, stališča učiteljev do aktivnega državljanstva in medkulturnih odnosov, prevladujoče metode dela pri pouku in vključevanje obravnave družbenih razlik v pouk. Pri vseh navedenih konceptih smo preučevali aktivno vključevanje učencev pri pouku in dejavnostih na šoli, ob predpostavki, da so spretnosti participacije (vključenost in delovanje v skupini) ključne državljanske kompetence, ki pomembno določajo njihovo kasnejše družbeno in politično udejstvovanje oz. aktivno državljanstvo.

Participacija v kolektivnih dejavnostih v skupnosti mladostnikom omogoča pridobiti neposredne izkušnje družbenih odnosov in procesov. Obenem pa participacija v skupinskih dejavnostih omogoča urjenje spretnosti sodelovanja v skupini. Vse te dejavnosti pa zahtevajo usklajeno komunikacijo med sogovorci v skupini, z njihovim udejanjanjem pa se razvijajo posameznikove komunikacijske spretnosti. Le-te so pomembna sestavina državljanskih kompetenc, prav tako tudi njihova kognitivna komponenta, ki se nanaša na razumevanje političnih procesov in pravil ter norm družbenega delovanja. V tem okviru smo preučevali razumevanje procesa skupinskega odločanja in pojmovanja skupinske solidarnosti med mladostniki v povezavi s šolskim kontekstom. Preverili smo tudi, kako kompetentne za javno delovanje se zaznavajo mladostniki sami in kako jih vidijo njihovi učitelji.

Integralni del državljanske identitete predstavljajo posameznikova prepričanja in stališča do družbenih skupin in njihovih medsebojnih odnosov v družbi. Oblikujejo se predvsem v interakcijah z drugimi ljudmi, ki pripadajo različnim družbenim skupinam, deloma pa so pod vplivom razvoja sociokognitivnih sposobnosti posameznika. V mladostništvu se izpopolnjujejo spoznanja o različnih družbenih skupinah in značilnostih odnosov med njimi v določeni družbeni skupnosti. Tako odraščanje v vsakem specifičnem socialnem kontekstu pomembno določa državljansko identiteto mladih. V nacionalno osnovanih državah, kakršna je tudi Slovenija, je gotovo bistven element, ki določa družbeno pripadnost posameznikov, narodnost. Spreminjanje sodobnih zahodnih družb je povezano z migracijami in izzivi vključevanja pripadnikov drugih narodnosti v vsakdanje življenje. Tudi Slovenija se vse bolj sooča z izzivi multikulturnosti. Glede na to smo si pri preučevanju oblikovanja državljanske identitete mladostnikov za fokus izbrali opredelitve narodnostne pripadnosti in stališča do drugih narodnostnih skupin in medkulturnih odnosov ter tudi stališča do ljudi iz drugih socialnih kategorij. Stališča do različnih socialnih skupin se namreč artikulirajo v relaciji do lastne socialne identitete. Predpostavili smo, da nam bodo dala informacije o spoznavanju družbenih razmerij med mladostniki in njihovem lastnem umeščanju v družbeno strukturo, glede na identifikacijo z določeno družbeno skupino. Ker pa slednja določa tudi prevzemanje normativnih prepričanj in stališč, bi lahko sklepali, da bodo stališča mladostnikov do družbenih skupin odražala tudi specifike družbenih razmerij v slovenskem kulturnem kontekstu. V tem okviru smo si zastavili tri vprašanja: 1. kakšna so stališča mladostnikov do različnih družbenih skupin in medkulturnih odnosov, 2. kakšno vlogo ima šola na oblikovanje teh stališč, 3. kako na socialna stališča mladostnikov vplivajo njihove razvijajoče se državljanske kompetence?

V prvem delu pričujoče monografije predstavljamo izsledke o razvoju narodnostne identitete mladostnikov, njihovih socialnih in medkulturnih stališč, zaznavanju diskriminacije v šoli ter stališčih učiteljev do medkulturnega izobraževanja in prakse vključevanja medkulturnih vsebin pri pouku. Drugi del je namenjen predstavitvi izsledkov o učenju aktivnega državljanstva v šoli. V njem so rezultati analiz stališč učiteljev do spodbujanja aktivnega državljanstva v šoli, o zaznavanju participativne kulture šole in razredne klime med učitelji in učenci, vključevanju učencev pri pouku, njihovem razumevanju procesov odločanja ter zaznanih lastnih kompetencah in izkušnjah javnega delovanja. V tretjem delu poročamo o rezultatih analiz povezanosti med participatornimi praksami v šoli in medkulturnih stališčih mladostnikov, na podlagi katerih smo skušali odgovoriti na zastavljeno temeljno raziskovalno vprašanje o spodbujanju aktivnega državljanstva in multikulturnosti v šoli oz. o vlogi šole pri oblikovanju državljanske identitete mladih.