Prvo srečanje mladih raziskovalk in raziskovalcev edukacije na začetku kariere

V okviru Slovenskega društva raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE), katerega član je tudi Pedagoški inštitut, je 4. in 5. junija 2026 v Mariboru potekalo prvo srečanje mladih raziskovalk in raziskovalcev na začetku kariere.

Srečanja so se udeležile mladi raziskovalki Pedagoškega inštituta Doroteja Perše in Ana Špacapan ter dr. Urška Štremfel (tudi sodelavka Pedagoškega inštituta). Namen srečanja je bil ustvariti prostor za povezovanje, izmenjavo izkušenj in razpravo o izzivih, s katerimi se raziskovalke in raziskovalci srečujejo na začetku svoje poklicne poti.

Program je vključeval tudi strokovni delavnici European Educational Research Association (EERA), ki sta ju vodili dr. Dragana Radanović in dr. Lisa Bugno. Delavnici sta udeležencem in udeleženkam ponudili vpogled v možnosti mednarodnega sodelovanja, raziskovalnega povezovanja in razvoja akademske kariere v širšem evropskem prostoru.

Pomemben rezultat srečanja je bila ustanovitev MSLODRE – skupnosti raziskovalk in raziskovalcev edukacije na začetku kariere. Nova skupnost si bo prizadevala za spodbujanje sodelovanja, medsebojne podpore in strokovnega razvoja mladih raziskovalk in raziskovalcev ter za krepitev njihove prepoznavnosti in vključenosti v nacionalni in mednarodni raziskovalni prostor.

Srečanje predstavlja pomemben korak k dolgoročnemu razvoju in krepitvi raziskovalne skupnosti na področju edukacije v Sloveniji ter odpira nove možnosti za povezovanje prihodnjih generacij raziskovalk in raziskovalcev.

Objavljeno je novo poročilo SIRIUS WATCH 2026, ki prinaša primerjalno analizo politik in praks v 16 državah Evropske unije na področju izobraževanja mladih s priseljenskim ozadjem.

Letošnja izdaja se osredotoča na vprašanja učenja in poučevanja jezika šolanja, maternega jezika ter večjezičnosti v izobraževalnem procesu. Poročilo ponuja vpogled v izzive, pristope in dobre prakse, ki podpirajo vključevanje ter izobraževalno uspešnost otrok in mladih s priseljenskim ozadjem.

Poročilo je dostopno na povezavi: https://siriusprojecteurope.org/wp-content/uploads/2026/05/2026-Sirus-Watch-A4-DEF-2.pdf

Znanstveni svet Pedagoškega inštituta (v nadaljevanju: ZS PI) je na podlagi četrtega odstavka 10. člena Sklepa o ustanovitvi (Ur. l. RS, št. 114/22, 105/25) dne 12. 5. 2026 objavil javni poziv za zbiranje kandidatur za imenovanje dveh (2) članov/-ic Upravnega odbora Pedagoškega inštituta iz vrst uporabnikov dejavnosti inštituta oziroma zainteresirane javnosti.

Zaradi zagotovitve širšega kroga kandidatov/-k se rok za oddajo prijav podaljša.

Novi rok za oddajo prijav je 15. 6. 2026. Način oddaje prijav ostaja nespremenjen: prijave z oznako »Javni poziv – član/-ica UO PI« je treba poslati na naslov Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov tajnistvo@pei.si.

Vsa določila javnega poziva z dne 12. 5. 2026 ostanejo nespremenjena in v veljavi; spreminja se zgolj rok za oddajo prijav. Prijave, prejete do dneva objave tega podaljšanja, ostanejo veljavne in jih ni treba ponovno oddati.

Vsa ostala določila javnega poziva z dne 12. 5. 2026 ostanejo nespremenjena.

 

Ljubljana, dne 27. 5. 2026
izr. prof. dr. Ana Kozina
Predsednica ZS PI

 

• Obvestilo o podaljšanju Javnega poziva za zbiranje kandidatur za člana/-ici upravnega odbora Pedagoškega inštituta

Projekt Outdoor Play Labs (OUTPLAY) spodbuja razvoj STEM kompetenc (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika) ter socialno-čustvenega učenja (SEL) pri otrocih, starih od 3 do 10 let, skozi učenje in igro na prostem.

S povezovanjem raziskovanja narave ter socialnega in čustvenega razvoja projekt krepi radovednost, sodelovanje, ustvarjalnost in okoljsko ozaveščenost že v zgodnjem otroštvu.

Cilj projekta je, da učenje na prostem postane naraven del vsakdanjega življenja v vrtcih in šolah ter otrokom omogoča več gibanja, veselja in smiselnega raziskovanja sveta okoli sebe.

V obdobju dveh let (2025–2027) bodo partnerji iz Slovaške, Poljske, Hrvaške, Slovenije in Nizozemske skupaj razvili in pilotno preizkusili Outdoor STEM & SEL Toolkit, organizirali usposabljanja in študijske obiske za strokovne delavce ter vzpostavili spletno skupnost za učenje in izmenjavo med pedagogi. Projekt bo pripravil tudi priporočila za oblikovalce politik ter video primere dobrih praks za širše uvajanje učenja na prostem po Evropi.

>Koordinator projekta je Škola dokorán – Wide Open School. Konzorcij sestavljajo še Pro-fil Foundation, Open Academy Step by Step, Educational Research Institute – ERI, International Child Development Initiatives – ICDI ter International Step by Step Association – ISSA kot diseminacijski partner.

Projekt je sofinanciran v okviru programa Erasmus+ Programme (2025–2027).

 

Vabimo osnovne šole iz Obalno-Kraške, Zasavske in Pomurske regije in vse srednje šole, da se pridružijo triletnemu razvojno-raziskovalnemu projektu ARISE: Opolnomočenje šol za ustvarjanje pravičnejših učnih okolij, ki ga vodi Pedagoški inštitut v sodelovanju s partnerji iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije.

Projekt se osredotoča na spodbujanje enakosti in vključujoče šolske kulture, v ospredje postavlja šolske vodstvene time (ravnatelje/-ice, pomočnike/-ce, učitelje/-ice in druge strokovne delavce/-ke) z namenom načrtovanja in izvajanja ukrepov, ki zmanjšujejo neenakosti v izobraževanju.

Sodelujoče šole bodo sodelovale v treh ključnih fazah:

1. leto: nacionalno usposabljanje (september 2026–januar 2027) z delavnicami in načrtovanjem šolskih sprememb.
2. leto: mentorska podpora (februar 2027–avgust 2027), kjer mentorice Pedagoškega inštituta pomagajo s podporo na šoli in mentorskimi obiski.
3. leto: medšolsko učenje in mreženje (september 2027–marec 2028) za izmenjavo dobrih praks in oblikovanje trajnostnih rešitev.

Prijave se sprejemajo do srede, 6. maja 2026.

Več informacij o poteku projekta in prijavni obrazec najdete na spletni strani projekta.

Vljudno vabljeni k prijavi!

Vabilo k sodelovanju v nevro-kognitivni raziskavi

Pedagoški inštitut v Ljubljani vabi k sodelovanju v znanstveni raziskavi, ki preučuje razlike v delovanju možganov pri branju s papirja in z zaslona.

Prijava na blaznik.laura@gmail.com

Tematika, ki ni nova in ki velja tudi za malce passé (ker: ženske so povsod, žensk je skorajda preveč, vse je feminizirano – da ne naštevamo dalje, saj razumemo, kako to gre), je (ne)vidnost žensk. Poglejmo si kulturno ustvarjanje in kar takoj postrezimo s podatkom za našo najpomembnejšo kulturno nagrado, tj. Prešernovo, ki je skupaj z nagradami Prešernovega sklada najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti (vir). Od leta 1961 jih podeljujejo izključno za umetniške dosežke, zato se lahko držimo te letnice, in letos (tj. vsaj 65 let kasneje) se je prvič zgodilo, da je bilo nagrajenk več kot nagrajencev. Na letošnji podelitvi nagrad je bilo to tudi izpostavljeno (dvakrat, dve različni osebi).

Podatek je denimo mogoče interpretirati na dva načina: (1) nagrad za umetnice ni bilo, ker tudi omembe vrednih dosežkov ni bilo, in (2) nagrad ni bilo, ker omembe vrednih dosežkov nismo videli in prepoznali kot takih, ker smo pred očmi imeli le en spol. Ob zavedanju sistemske marginalizacije znotraj kulturnih in simbolnih sistemov se nagibam k slednjemu.

A ženske so lahko nevidne tudi na druge načine. Denimo: v Celovcu podeljujejo Bachmannovo nagrado za literaturo (npr.: vir). Kdo bi utegnil biti ta Bachmann? Vendar ne: gre za nagrado Ingeborg Bachmann, poimenovano po avstrijski pesnici in pisateljici, ki jo podeljujejo še neobjavljenim proznim besedilom v nemškem jeziku (vir). Medijske in tudi siceršnje jezikovne senzibilitete so se v zadnjem letu ali dveh na srečo povečale, na Bachmanna skoraj ne naletimo več.

In za konec še tole: tovrstni »spregledi« so ne le neposredno problematični in krivični, pač pa ožijo naš kolektivni spomin, izdatno reproducirajo neenakosti in oblikujejo podobe spolov – enega, kjer so doma umetniki, in drugega, ki mora pač ostati zunaj.

dr. Valerija Vendramin

Bralna pismenost predstavlja eno temeljnih kompetenc posameznika, saj omogoča razumevanje sveta, kritično vrednotenje informacij ter aktivno sodelovanje v družbi. Obsežno raziskovalno delo Pedagoškega inštituta na področju branja pomembno prispeva k razumevanju razvoja bralne pismenosti učencev in dijakov ter dejavnikov, ki se povezujejo z bralno pismenostjo. Ena ključnih raziskav na tem področju je Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS, ki spremlja bralne dosežke učencev ob koncu četrtega razreda osnovne šole (gre za čas prehoda iz učenja branja v branje za učenje) in omogoča primerjavo slovenskega izobraževalnega sistema z drugimi državami sveta.

Slovenski učenci so z vsakim ciklom raziskave PIRLS dosegali višje povprečne bralne dosežke, vse do leta 2021, ko je prvič zaznati upad v bralnih dosežkih četrtošolcev v Sloveniji. Če bralni dosežek leta 2021 primerjamo s prejšnjimi cikli, je ta tak, kot je bil bralni dosežek leta 2006. Sicer pa rezultati raziskave PIRLS 2021 kažejo, da bralna pismenost nikakor ni zgolj šolska spretnost, temveč rezultat prepleta dejavnikov domačega okolja, šole, poučevanja in odnosa učencev do branja. Raziskava potrjuje, da se zgodnje opismenjevanje, bralne navade v družini ter dostop do knjig pomembno povezujejo z bralnimi dosežki otrok. Hkrati imajo ključno vlogo tudi šolsko okolje ter številni dejavniki znotraj tega okolja. Branje namreč ni le tehnična spretnost, ampak proces ustvarjanja pomena, pri katerem učenci aktivno povezujejo besedilo s svojim znanjem in izkušnjami.

Na Pedagoškem inštitutu od leta 2006 izvajamo tudi mednarodno primerjalno študijo OECD PISA, s katero med drugim ugotavljamo bralno pismenost slovenskih 15-letnikov, tj. dijakov in dijakinj prvih letnikov srednješolskega izobraževanja. Zadnji rezultati raziskave iz leta 2022 kažejo, da se povprečni dosežki dijakov in dijakinj v Sloveniji pri bralni pismenosti uvrščajo značilno pod povprečje držav OECD in so najnižji od začetka sodelovanja Slovenije v raziskavi. Na lestvici bralne pismenosti je med evropskimi državami značilno višji dosežek od slovenskega doseglo kar 17 držav, med drugim tudi naše sosede Hrvaška, Italija in Avstrija. Pomembno je tudi poudariti, da pri dosežkih iz bralne pismenosti beležimo dolgoročnejši negativni trend, in sicer že vse od leta 2015. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je temeljno raven bralne pismenosti na lestvici PISA, ki naj bi jo glede na Nacionalno strategijo razvoja bralne pismenosti 2019–2030 do leta 2030 dosegalo 90 % slovenskih 15-letnikov, v letu 2022 doseglo le 75 % slovenskih dijakov in dijakinj. Rezultati iz leta 2022 pa niso presenetljivi, saj smo v raziskavi že leta 2018 ugotavljali, da slovenski dijaki in dijakinje vse manj berejo leposlovje, berejo manj kritično, redkeje osmišljajo prebrano, ga povezujejo z lastnimi izkušnjami, razmišljajo o prebranem ter so na splošno manj motivirani za branje. Te ugotovitve za slovenski izobraževalni prostor pomenijo resno opozorilo, da je treba sistematično okrepiti razvoj bralne pismenosti kot temeljne spretnosti za uspešno učenje, kritično mišljenje in aktivno sodelovanje v družbi.

Ob prvem dnevu branja želimo zato še posebej poudariti, da pismenost ne pomeni zgolj “znati brati, pisati in razumeti”. Če namreč pismenost opredelimo le kot skupek merljivih spretnosti, spregledamo, da gre najprej za kulturno prakso, vselej vpeto v zgodovinske okoliščine, družbene odnose in tehnološka okolja – od peresa in papirja do zaslonov in umetne inteligence. V okviru projekta O branju, pisanju in rokoborbi: Konceptualiziranje pismenosti v digitalni dobi (vodja dr. Janja Žmavc) zato na PI raziskujemo historična in sodobna pojmovanja pismenosti in pri tem izhajamo iz pravkar opisanega protislovja: v številnih državah pismenost v zadnjem desetletju stagnira ali celo upada, hkrati pa jo izobraževalne politike postavljajo vse više na seznam pričakovanj. To med drugim odpira tudi vprašanje, ali pismenost danes opredeljujemo preozko in jo zato v šoli prepogosto razvijamo predvsem kot funkcionalno zmožnost.

V viziji splošnega izobraževanja in izobrazbe v Sloveniji so se snovalci nedavne prenove učnih načrtov zavezali, da cilj kakovostne vzgoje in izobraževanja v družbi prihodnosti ni le razvijanje uporabnih spretnosti, temveč tudi oblikovanje posameznika (Rojc in Slivar 2022). Zato je bistveno, da pismenost kot enega njenih temeljev znova premislimo v humanistični tradiciji. Na eni strani torej kot prakso kulturnega in etičnega formiranja posameznika oz. posameznice, na drugi pa ne le kot miselno, temveč tudi kot telesno prakso, ki se vzpostavlja skozi vzajemno razvijanje zmožnosti branja, pisanja in govora ter estetske in kulturne dimenzije. Povedano drugače, pismenost moramo razumeti tudi kot načine, kako telo vstopa v besedilo (z glasom, ritmičnim gibom roke pri pisanju in preko materialnega stika z medijem) in kako besedilo vstopa v telo (kot praksa mišljenja, spomina in odzivanja). 

To potrjujejo tudi raziskave zadnjih dveh desetletij, ki vztrajno kažejo, da digitaliziranje branja, torej branje na zaslonih, praviloma vodi do nižjega razumevanja kot branje istega besedila na papirju, še posebej pri informativnih besedilih, kakršna so šolska besedila, in ob časovnih omejitvah. Nova meta-analiza, osredotočena na tablice in ročne naprave (Salmerón idr., 2023), prav tako potrjuje vztrajno prednost tiska, četudi so ročne naprave uporabniško bliže knjigi kot računalniški zasloni. In nedvoumno zaključuje: “Branje s tiskanih medijev je za učence najbolj učinkovit način razumevanja”.

Študije tudi dosledno poročajo o metakognitivni nekalibriranosti pri branju na zaslonih (učenci precenijo, koliko razumejo), kar pozneje znižuje uspeh pri zahtevnejših vprašanjih. Eksperimenti v razredih in laboratoriju celo kažejo, da večopravilnost na prenosniku škoduje tako uporabnikom kot bližnjim sošolcem (učinek, ki so ga strokovnjaki poimenovali “parazitska motnja”) (Sana, F. & al., 2013). Študije prav tako kažejo, da že sama prisotnost pametnega telefona (četudi je izklopljen in nedotaknjen) zniža razpoložljive kognitivne kapacitete.

Ob vseh teh izrazito negativnih vplivih zaslonov na šolajočo se populacijo, vzporedne raziskave vedno znova dokazujejo tudi, da rokopisne zabeležke vodijo do boljšega razumevanja konceptov kot tipkanje, ker učenca, dijaka in študenta prisiljujejo v ponovno obdelavo zapisanega, računalniški, dobesedni zapiski, pa ne (Lee, B.J., 2021) Najnovejše nevrofiziološke študije (EEG) so l. 2023/2024 pokazale, da je pisanje z roko, ki aktivira bolj razvejane možganske mreže kot tipkanje, ključno pri kodiranju informacij v dolgoročni spomin (tipkanje in tapkanje pa ne). Najnovejša raziskava (2025) o zgodnjem opismenjevanju celo opozarja, da zamenjava vaje rokopisa s tipkanjem lahko zavira začetne korake v učenju črk in branja (Ibaibarriaga, G & al., 2025).

Pandemija je slepo digitalizacijo šol še pospešila, vendar je postala tudi nekakšen “naravni eksperiment”, ki je pokazal meje zaslonov v izobraževanju. UNESCO tako v svojem Global Education Monitoring poročilu 2023 izrecno opozarja, da je treba tehnologijo v razrede uvajati samo takrat, ko verodostojno podpira učne izide, sicer lahko poveča neenakosti, razprši pozornost in odpre vprašanja zasebnosti. (UNESCO: Technology in Education: A Tool on Whose Terms, 2023). Slovenske šolske oblasti so ta na dejstvih oblikovana priporočila očitno spregledale, saj šole, šolarje in učitelje potiskajo v nebrzdano digitalizacijo.

V istem obdobju so tudi OECD‑jevi podatki iz raziskave PISA 2022 pokazali močno negativno povezanost med prostočasno uporabo digitalnih naprav in dosežki, ter razširjenim motenjem pozornosti zaradi lastnih zaslonov in zaslonov vrstnikov. Poročilo OECD navaja, da so prepovedi pametnih telefonov ena od redkih šolskih politik z zaznavnim vplivom – seveda pod pogojem, da se dosledno uveljavljajo (OECD: Students, digital devices and success, 2024).

Naše voščilo ob prvem slovenskem Dnevu branja bi torej lahko formulirali takole: več branja in pisanja – brez računalnikov in telefonov.

 

Ljubljana, 5. marca 2026

 

Raziskovalke in raziskovalci branja na Pedagoškem inštitutu

Na Pedagoškem inštitutu smo v okviru mednarodnega projekta Soft Skills for High Quality Education uspešno izvedli nacionalno spletno usposabljanje Soft Skills: Z mehkimi veščinami do visoko kakovostne vzgoje in izobraževanja.

Usposabljanje je bilo namenjeno vodjem učečih se skupnosti v vrtcih in osnovnih šolah, ki imajo ključno vlogo pri spodbujanju profesionalnega razvoja strokovnih delavcev. Prav v tej vlogi se pogosto pokaže, da strokovno znanje samo po sebi ni dovolj – za učinkovito vodenje skupine so ključne tudi mehke veščine.

Te vključujejo aktivno poslušanje, vključevanje vseh udeležencev, ustvarjanje varnega in spodbudnega okolja ter konstruktivno podajanje povratne informacije. Projekt izhaja iz ugotovitve, da prav na tem področju v praksi pogosto primanjkuje sistematične podpore, kar lahko vpliva na kakovost sodelovanja in učenja v skupini.

Usposabljanje je potekalo v dveh spletnih srečanjih, med katerima so udeleženke preizkušale pridobljena znanja v svojem delovnem okolju. Takšen pristop omogoča neposreden prenos v prakso ter spodbuja refleksijo lastnega dela, kar je tudi eden ključnih poudarkov projekta.

Program je bil zasnovan interaktivno. Vključeval je razprave, izmenjavo izkušenj ter delo na konkretnih primerih iz prakse. Poseben poudarek je bil na razumevanju skupinske dinamike in ustvarjanju pogojev, v katerih se vsi člani skupine počutijo vključene in varne za sodelovanje.

Odzivi udeleženk kažejo, da so vsebine prepoznane kot zelo uporabne in neposredno prenosljive v vsakodnevno delo. Udeleženke so posebej izpostavile večjo samozavest pri vodenju skupin ter bolj premišljeno uporabo komunikacijskih pristopov.

Spoštovane in spoštovani,

Pedagoški inštitut je v lanskem letu praznoval 60 let svojega delovanja. Gre za javni raziskovalni zavod, ki je v času svojega obstoja doživel največ grobih pritiskov vsakokratne politike, vse od ustanovitve pa do nedavnega.

Zato smo se odločili, da to burno zgodovino spopadov in transformacij, podrobneje in s pogledom na vsakokratno družbeno-politično situacijo, opišemo v monografiji Pedagoški inštitut – na prepihu vsakokratne politike (1965-2025). Knjigo, ki obsega kar 267 strani in ekskluzivnih ilustracij, vam bomo predstavili

v torek, 3. marca 2026, ob 11. uri, v sejni sobi Pedagoškega inštituta na Gerbičevi 62.

Na predstavitvi bodo sodelovali:

• Miha Zadnikar, avtor besedila (po povezavi iz Berlina),
• Matej Stupica, avtor ilustracij in
• Ranko Novak, avtor oblikovanja.

 

Dogodek lahko spremljate preko te povezave: https://us02web.zoom.us/j/88167751212?pwd=rTJMHRawpiQuTogxO0lvnP3wV1yABr.1

 

Dogodek bo povezoval Igor Ž. Žagar, direktor PI.

Na predstavitvi bodo na voljo brezplačni izvodi knjige, ogledali pa si boste lahko tudi priložnostno razstavo izjemnih ilustracij iz knjige.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas vljudno naprošamo, da se na dogodek prijavite TUKAJ.

Če ste se knjigi in ogledu razstave ob prigrizku prisiljeni odpovedati, si predstavitev, seveda, lahko ogledate tudi preko spletne povezave, ki jo bomo objavili na dan dogodka na spletni strani in socialnih omrežij Pedagoškega inštituta in jo tudi poslali vsem prijavljenim na dogodek.

Vas bomo veseli!