Strokovno srečanje PISA 2025: Znanje in učenje slovenskih 15-letnikov ter izzivi za prihodnost izobraževanja

Vljudno vas vabimo na strokovno srečanje

PISA 2025: Znanje in učenje slovenskih 15-letnikov ter izzivi za prihodnost izobraževanja,

ki bo potekalo v sredo, 30. septembra 2026, med 14.00 in 16.00

v sejni sobi Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana).

---

Najnovejši rezultati mednarodne raziskave PISA 2025 kažejo na nadaljevanje neugodnih trendov v dosežkih slovenskih 15-letnikov. Dosežki pri matematični in bralni pismenosti so pod povprečjem držav OECD, pri čemer se je matematična pismenost pod povprečje uvrstila prvič, že doslej podpovprečni dosežek pri bralni pismenosti pa se je še dodatno znižal. Dosežek pri naravoslovni pismenosti, ki je bil v preteklih ciklih praviloma nad povprečjem OECD, se je prvič uvrstil v povprečje. Zmanjšal se je tudi delež mladih, ki dosegajo vsaj temeljno raven vseh treh pismenosti. Rezultati obenem opozarjajo na širše izzive na področju učenja in poučevanja, saj slovenski dijaki_inje poročajo o nižjih ravneh veselja do naravoslovja, vedoželjnosti, vztrajnosti pri učenju ter zaznane opore učiteljev in družine, izzivi pa se kažejo tudi pri kritični presoji informacij in razumevanju pomena znanstvenih dokazov. Med spodbudnejšimi ugotovitvami je izboljšanje občutka pripadnosti šoli.

Na strokovnem srečanju bomo ugotovitve raziskave PISA 2025 osvetlili z različnih zornih kotov. K razpravi smo povabili strokovnjake_inje s področij bralne in naravoslovne pismenosti, kurikula in usposabljanja učiteljev_ic ter socialnih in čustvenih kompetenc. Zanima nas, kako se različni vidiki rezultatov med seboj povezujejo ter kaj nam povedo o učenju in poučevanju danes ter o spremembah, ki jih slovenski izobraževalni prostor potrebuje v prihodnje.

V razpravi bomo med drugim odpirali vprašanja:

• Kako različni strokovni pogledi osvetljujejo rezultate PISA 2025 in kaj nam ti povedo o znanju, učenju in izkušnjah slovenskih 15-letnikov?
• Kako lahko rezultate PISA 2025 razumemo v širšem kontekstu slovenskega izobraževalnega sistema in družbenih sprememb, ki vplivajo na odraščanje in učenje mladih?
• Katera vprašanja in izzive rezultati PISA 2025 odpirajo za nadaljnji razvoj učenja in poučevanja v Sloveniji?

 

Z nami bodo:

• Andreja Bačnik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo;
• Sergej Faletič, Fakulteta za matematiko in fiziko;
• Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;
• Ana Kozina, Pedagoški inštitut;
• Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;
• Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut;
• Igor Žagar Žnidaršič, Pedagoški inštitut.

 

Zaradi omejenega števila mest je prijava na dogodek obvezna. Prijavite se preko spletnega obrazca.

Vljudno vabljeni!

Pedagoški inštitut je pridobil financiranje novega raziskovalnega projekta Talent, poštenost in distributivna pravičnost (TF-DJUST), ki ga vodi Mitja Sardoč, PhD. Projekt bo financiran v okviru sheme ERC Perspektiva Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

ERC Perspektiva je del komplementarnih shem ARIS, namenjenih podpori vključevanja slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v najzahtevnejše evropske raziskovalne programe. Namenjena je raziskovalnim idejam, ki so bile v postopku ocenjevanja na razpisih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) visoko ocenjene in so dosegle prag za financiranje.

Projekt TF-DJUST se osredotoča na vprašanja talenta, poštenosti in distributivne pravičnosti. Izhaja iz dejstva, da ima talent pomembno vlogo pri razpravah o pravičnosti, enakih možnostih in razdeljevanju družbenih dobrin, hkrati pa odpira vrsto konceptualnih in normativnih vprašanj. Raziskava bo prispevala k poglobljenemu razumevanju teh vprašanj ter njihovih širših družbenih in izobraževalnih razsežnosti.

Pridobitev projekta v okviru sheme ERC Perspektiva predstavlja pomemben raziskovalni dosežek za Pedagoški inštitut ter potrjuje kakovost in mednarodno relevantnost raziskovalnega dela na področju filozofije vzgoje.

Mitji Sardoču, PhD, ob pridobitvi projekta iskreno čestitamo in mu želimo uspešno raziskovalno delo!

Projekt bo potekal od 1. septembra 2026 do 31. avgusta 2029.

Več o projektu: TF-DJUST – Talent, poštenost in distributivna pravičnost

POSEBNA IZJAVA PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA, IZVAJALCA RAZISKAVE PISA, OB NAJNOVEJŠIH REZULTATIH BRALNE, MATEMATIČNE IN NARAVOSLOVNE PISMENOSTI PISA 2025

Kot je na skupni tiskovni konferenci z MIZM 8. 9. 2025 ob prvi predstavitvi rezultatov raziskave OECD PISA 2025 izpostavila nacionalna koordinatorica dr. Klaudija Šterman Ivančič, rezultati kažejo na najnižje dosežke na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti od leta 2006, ko je Slovenija začela sodelovati v raziskavi.

V raziskavi je sodelujejo 15-letniki iz 91 držav, med njimi tudi reprezentativen vzorec 7.366 dijakov in dijakinj iz Slovenije. Povprečni dosežek dijakinj in dijakov v Sloveniji pri naravoslovni pismenosti (484 točk) je leta 2025 za 16 točk nižji kot tisti iz leta 2022 (500 točk) in za 29 točk nižji kot tisti iz leta 2015 (513 točk), ko je bilo naravoslovje prav tako poudarjeno področje merjenja v raziskavi. Tako se dosežek iz naravoslovja, ki je bil v preteklih zajemih podatkov za Slovenijo praviloma nad povprečjem držav OECD, tokrat prvič uvršča v povprečje držav OECD. Povprečni dosežek pri matematični pismenosti (460 točk) je leta 2025 za 25 točk nižji kot tisti iz leta 2022 (485 točk), ko je bila matematika poudarjeno področje merjenja v raziskavi. Pri matematični pismenosti se je dosežek tako prvič znižal pod povprečje držav OECD. Izmed vseh treh pismenosti pa slovenski dijaki in dijakinje dosegajo najnižje dosežke na področju bralne pismenosti. Povprečni dosežek je pri bralni pismenosti (445 točk) leta 2025 za 24 točk nižji kot tisti leta 2022 (469 točk) in za 50 točk nižji kot tisti iz leta 2018 (495 točk), ko je bila bralna pismenost nazadnje poudarjeno področje merjenja v raziskavi. Na vztrajno padanje bralne pismenosti Pedagoški inštitut šolske oblasti torej opozarja že skoraj 10 let, na žalost brez vidnejšega učinka …

Posebej zaskrbljujoče je zmanjšanje deležev dijakov in dijakinj, ki dosegajo temeljno raven vseh treh pismenosti, saj ti deleži ostajajo precej pod cilji nacionalnih in evropskih strateških dokumentov. V ciljih Evropskega strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2030) je navedeno, da naj bi 85 % slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA dosegalo vsaj temeljno raven bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Po zadnjih podatkih temeljno raven bralne pismenosti dosega le še 64 % 15-letnikov, temeljno raven matematične pismenosti 65 % 15-letnikov in temeljno raven naravoslovne pismenosti 76 % 15-letnikov. Pri tem Nacionalna strategija razvoja bralne pismenosti 2019-2030 postavlja še ambicioznejši cilj od evropskega okvira, saj naj bi do leta 2030 vsaj 90 % učenk in učencev doseglo temeljno raven bralne pismenosti in vsaj 10 % najvišje ravni bralne pismenosti (najvišje ravni bralne pismenosti po zadnjih podatkih dosegajo le 3 % slovenskih 15-letnikov), kar dosežene rezultate postavlja v še slabšo luč.

Raziskava pri tem kaže tudi na pomembne izzive na področju učenja in poučevanja. Slovenski dijaki in dijakinje v primerjavi z vrstniki iz držav OECD namreč poročajo o podpovprečnih ravneh veselja do naravoslovja, vedoželjnosti, vztrajnosti pri učenju, zaznane opore učiteljev naravoslovja in družine ter kritični presoji informacij in razumevanju pomena znanstvenih dokazov pri sprejemanju odločitev, med spodbudnejše ugotovitve raziskave pa nedvomno sodi izboljšanje občutka pripadnosti šoli..

Rezultati raziskave PISA 2025 torej jasno kažejo, da se Slovenija sooča z resnimi izzivi na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Upad znanja in spretnosti na vseh treh področjih bi zato morali obravnavati kot eno ključnih razvojnih prioritet. Pri tem bi se šolske oblasti morale prednostno posvetiti bralni pismenosti kot osnovi vseh pismenosti  ter ob krepitvi znanja na področju matematike in naravoslovja posebno pozornost nameniti ustvarjanju takšnega učnega okolja, ki spodbuja vedoželjnost, vztrajnost pri učenju, občutek podpore s strani učiteljev ter razvoj kritične presoje informacij in razumevanje pomena znanstvenih dokazov pri sprejemanju odločitev.

Ob vseh teh tegobah pa bi na Pedagoškem inštitutu želeli posebej opozoriti na še en pomemben dejavnik, namreč na vse bolj očiten vpliv zaslonov in družabnih medijev na vztrajno padanje bralne pismenosti, ki je temelj ne le vseh drugih pismenosti, temveč vsega izobraževanja sploh.

Raziskave v zadnjih tridesetih letih nedvoumno kažejo, da je branje (in, posledično, učenje) z zaslonov, v primerjavi z branjem (in učenjem) s papirja, bolj površinsko (ni globinskega branja), »diagonalno«, zmanjšuje koncentracijo, povečuje utrujenost, pomnenje in priklic prebranega (naučenega) pa sta slabša.

Že vsaj 15 let vemo tudi, da je »metakognitivna kalibracija« (po domače, samoocena, kako dobro nam gre pri izpolnjevanju neke naloge) pri delu z zasloni slabša oz. pomanjkljiva: sodelujoči v raziskavah so večinoma preoptimistično ocenjevali svoj uspeh, hitrost in učinkovitost svojega dela na zaslonih. Sodelujoči (večinoma mladi do 25 let) so menili, da bodo na zaslonu hitrejši in bolj učinkoviti kot na papirju, rezultati pa so večinoma pokazali nasprotno (zlasti, ko je šlo za časovno omejene naloge). Zakaj?

Tudi o tem že dolgo obstajajo raziskave (Journal of Experimental Psychology, Memory and Cognition …): zato, ker (predvsem) mladi zaslone očitno ocenjujejo kot »lažji« medij od papirja (tiska), kot medij, v katerem bodo hitrejši in uspešnejši. In zakaj? Zato ker (metakognitivno) zaslonske oz. elektronske medije izkušajo in razumejo kot primerne za enostavne, prostočasne in zabavne aktivnosti (Facebook, Instagram, YouTube, WhatsApp, Tik Tok …), medtem ko študijsko branje ponavadi še vedno poteka na papirju oz. s papirja. Takšne hevristične sodbe oz. sklepanja po analogiji pa ponavadi ne odražajo dejanske učinkovitosti, in prav to se je izkazalo tudi pri (metakognitivni) oceni branja z zaslonov.

Gre torej za že znane in večkrat potrjene ugotovitve, ki pa slovenskih šolskih oblasti v preteklih letih niso ustavile pri nebrzdanem digitaliziranju šolstva, šol in šolarjev. V zadnjih letih smo tako priča novemu koraku v digitalno močvirje, namreč (spontanemu, intuitivnemu, nezavednemu) prenosu »kognitivnega okvirja« iz digitalnega sveta (družabnih medijev) v analogni svet (branja in učenja). Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) – precej obrekovana, a absolutno nujna raziskava – je namreč pričelo zaznavati konkretne znake začetka razkroja ne le bralne pismenosti, temveč tudi jezikovne oz. govorne zmožnosti, ki kažejo očitne znake vpliva »zaslonske kulture« oz. družabnih omrežij.

Ciljna analiza poročila o Nacionalnem preverjanju znanja pri slovenščini za leto 2025 (rezultati za l. 2026 pa niso nič nič boljši, prav nasprotno) namreč pokaže, da so bili učenci in učenke, tako v 3. kot v 6. in 9. razredu najbolj uspešni pri nalogah, ki so zahtevale le obkroževanje, podčrtovanje in povezovanje ene besede z drugo. Gre za naloge, ki zahtevajo najmanjši kognitivni napor, predvsem pa nikakršne aktivne rabe jezika, temveč le preproste grafične spretnosti.

Najmanj uspešni pa so bili učenci in učenke pri samostojnem tvorjenju celo le enostavčnih povedi, ali, v 9. razredu, pri preprostem združevanju dveh povedi v eno, pri čemer so bile besede oz. podatki, ki naj jih poved vsebuje, dani vnaprej. Gre za naloge, ki zahtevajo malce večji kognitivni napor (pa spet ne nekaj izrednega), predvsem pa aktivno rabo jezika, torej besed, sintaktičnih pravil, s tem pa tudi kratkoročnega in delovnega spomina. To zadnje je zatajilo, strukturirana verbalna komunikacija pa se je očitno tudi na papirju pričela umikati poenostavljenemu, vedno bolj grafičnemu in vizualnemu izražanju, tako kot na zaslonih in še posebej v družabnih mediji (analizirani primeri so več kot nazorni, a jih na tem mestu ne moremo navajati).

Naša tipajoča hipoteza, glede na podatke NPZ, namreč je, da se je ta simplifikacija in začetek razkroja komunikacijske zmožnosti v analogni svet (branja in učenja) prenesla, predvsem pa utrdila, prav iz vseobsegajočega in danes že brezmejnega digitalnega sveta družabnih omrežij in hitrih komunikacijskih kanalov. Obkroževanje, podčrtovanje in povezovanje v digitalnem svetu, na ekranu, odgovarjajo prav tapkanju in drsenju po zaslonu, dvema najpogostejšima gestama, ki jih uporabljamo pri “delu” na zaslonih, še posebej na vseprisotnih in neizogibnih pametnih telefonih. Seveda smo obkroževanje in podčrtovanje v šoli poznali že prej, vseprisotna, univerzalna in samoumevna raba tapkanja in drsenja po zaslonih pa ti preprosti gesti dodatno krepi in jima daje prednost tudi v analognem svetu. In kratke povedi? V komunikaciji na telefonih, zlasti med mladimi, se spreminjajo v okrajšave, kratice, pogosto brez glagolov, predlogov, skoraj vedno brez ločil. Kar nas niti ne bi smelo presenetiti, saj je ekonomizacija virov in energije znan in preizkušen evolucijski imperativ, bi pa morali v izobraževanju nanjo ustrezno odgovoriti, če ne želimo, da šola izgubi svoj ključni in res neizogibni temelj: bralno pismenost, branje in pisanje (pri čemer s pisanjem ne mislimo tapkanja ali tipkanja po različnih napravah, ampak uporabo lastne roke, ki jo vodijo različni možganski centri).

Rešitve, ki jih v zvezi s tem in v povezavi s pomanjkanjem učiteljev ponujata aktualni minister za izobraževanje, znanost in mladino in aktualni predsednik vlade so ne le zavajajoče, ampak celo škodljive in nevarne. Aktualni minister za izobraževanje je namreč 25. avgusta 2026 glede vprašanja pomanjkanja učiteljev dejal, da bo treba »poleg zaposlovanja novih kadrov« razmišljati o »novih pristopih k poučevanju ter možnostih, ki jih prinašajo nove tehnologije«. Kar je mogoče razumeti, kot da bi pomanjkanje učiteljev lahko nadomestile kar “nove tehnologije”. Da je takšno razumevanje pravilno, pokaže še veliko bolj radikalna izjava predsednika vlade na tiskovni konferenci 10. septembra, ob prvih stotih dneh vlade, da namreč ne razume potrebe po dodatnih učiteljih v času, »ko so na voljo umetna inteligenca, internet in oblak«.

UNESCO je svetovno javnost v svojem Global Education Monitoring poročilu 2023 izrecno opozoril, da je treba tehnologijo v razred uvajati samo takrat, ko verodostojno podpira učne izide, sicer lahko poveča neenakosti, razprši pozornost in odpre vprašanja zasebnosti. (Technology in Education: A Tool on Whose Terms, 2023). V istem obdobju so tudi OECD‑jevi podatki iz raziskave PISA 2022 pokazali močno negativno povezanost med prostočasno uporabo digitalnih naprav in dosežki (matematika), ter razširjenim motenjem pozornosti zaradi lastnih zaslonov in zaslonov vrstnikov (Students, digital devices and success, 2024). Po dveh obsežnih, na raziskavah in empiričnih podatkih temelječih študijah dveh ključnih mednarodnih organizacij, UNESCO in OECD, ki svetovno javnost opozarjata, naj digitalizacijo, predvsem pa zaslone, držita kolikor je le mogoče daleč od razredov, nam predsednik vlade RS očitno dopoveduje, da učiteljev pravzaprav sploh ne potrebujemo, saj so tu internet, oblak in umetna inteligenca. Učence in učenke bomo torej posadili vsakega pred svoj zaslon, ki je povezan z internetom, umetna inteligenca pa jih bo naučila vsega, kar je treba. Ne samo, da ne bo potrebe po učiteljih, tudi šola bo odveč: vsakdo se bo lahko doma sam pogovarjal s svojim zaslonom, šolske skupnosti ne bo več, družba se bo počasi razgradila, ostali bodo le atomizirani posamezniki z resnimi duševnimi težavami, ki pa bodo zaslonsko še bolj vodljivi …

No, verjetno si nihče ne želi distopičnega digitalnega dresiranja in je šlo pri obeh govorcih le za nerodni, nepremišljeni izjavi; vsi si seveda želimo dobre šole, z dobrimi programi, dobrimi rezultati in zadovoljnimi učenci. Takšno šolo pa lahko omogočijo le učitelji in učiteljice, iz mesa in krvi in z glavo na pravem mestu. Ne zasloni z umetno inteligenco.

 

Prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta

Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije začenja serijo strokovnih srečanj Šolski forum, namenjenih strokovnemu dialogu, poglobljenemu razmisleku in refleksiji aktualnega dogajanja v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru.

Prvo srečanje bo potekalo v sredo, 16. septembra 2026, ob 17. uri v dvorani na Tržaški cesti 2 v Ljubljani, v ospredju razprave pa bodo najnovejši rezultati mednarodne raziskave PISA 2025 in vprašanja, ki jih ti odpirajo za slovenski vzgojno-izobraževalni sistem.

V razpravi bo sodelovala tudi dr. Klaudija Šterman Ivančič, sodelavka Pedagoškega inštituta in nacionalna koordinatorica raziskave PISA v Sloveniji, ki bo ena od treh uvodnih govork srečanja.

Kaj je mogoče pripisati negativnim trendom na področjih bralne, matematične in naravoslovne pismenosti? Kaj rezultati pomenijo za razlike med mladimi, ki dosegajo najvišje rezultate, in tistimi, ki ne dosegajo temeljnih ravni pismenosti? Kakšno vlogo ima pri tem kakovostna strokovna izobrazba učiteljic in učiteljev? Razprava bo odprla tudi vprašanje odgovornosti pedagoške in drugih relevantnih strok ter šolske politike pri iskanju sistemskih odgovorov na ugotovljene izzive.

V uvodnem delu bodo svoje poglede z različnih zornih kotov predstavile

• dr. Klaudija Šterman Ivančič (Pedagoški inštitut),
• mag. Mojca Mihelič (Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije) in
• dr. Danijela Makovec Radovan (Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije).

 

Uvodnim prispevkom bo sledil osrednji del srečanja – odprta razprava in izmenjava stališč z vsemi udeleženimi.

Udeležba je brezplačna, zaradi prostorskih omejitev in organizacijskih potreb pa je obvezna predhodna prijava do ponedeljka, 14. septembra 2026.

👉 Prijava na Šolski forum: https://forms.gle/WGc4sLX7dWSFsFT49

Dogodek organizira Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.

NAZIV DELOVNEGA MESTA: računovodja VII/1
ORGANIZACIJSKA ENOTA: uprava računovodstvo
ŠIFRA DM: H097038
TARIFNI RAZRED: VII/1
PLAČNI RAZRED: 17 – 27
POSKUSNO DELO: 4 mesece
OBSEG ZAPOSLITVE: 100%
TRAJANJE ZAPOSLITVE: nedoločen čas

Opis del in nalog:

• vodenje glavne knjige in pomožnih knjig po Zakonu o računovodstvu za proračun;
• zbiranje in urejanje podatkov za knjiženje ter izvajanje računovodske kontrole;
• usklajevanje analitične in sintetične evidence;
• pripravljanje letnih poročil in priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjsko bilanco;
• izdelava računovodskih analiz, finančnih načrtov in poročil;
• vodenje evidence osnovnih sredstev;
• opravljanje elektronskega plačilnega prometa;
• spremljanje predpisov s področja ekonomije, financ, računovodstva in davčne zakonodaje;
• samostojno opravljanje drugih najzahtevnejših nalog z delovnega področja;
• druge naloge po nalogu nadrejenih.

 

Pogoji za zasedbo delovnega mesta:

• višješolska izobrazba (prejšnja), specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba, visokošolska univerzitetna izobrazba;
• 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju;
• poznavanje računovodstva javnega sektorja;
• znanje angleškega jezika in temeljito poznavanje dela z računalnikom (word, excel);
• organizacijske sposobnosti.

 

Druge posebnosti delovnega mesta:

• Možnost občasnega dela na domu.

 

Prednost bodo imeli kandidati z računovodskimi izkušnjami na področju nacionalnih in mednarodnih projektov ter naprednimi digitalnimi znanji (napredno znanje Excela).

---

Več informacij je dostopnih na spletni strani Zavoda za zaposlovanje.

Kandidate_ke, ki ustrezate razpisnim pogojem, vabimo, da nam svoje prijave pošljete do vključno 15. 9. 2026 po e-pošti na mail:

tajnistvo@pei.si

Kontakt za kandidata_ko:
NEVENKA ZEMLJIČ DRNOVŠEK, telefon: +386 1 420 12 42, e-naslov: nevenka.zemljic-drnovsek@pei.si
Naslov: Gerbičeva ulica 62, 1000 LJUBLJANA

NAZIV DELOVNEGA MESTA: strokovni delavec v raziskovalni dejavnosti VII/2-II
ORGANIZACIJSKA ENOTA: uprava računovodstvo
ŠIFRA DM: H037006
TARIFNI RAZRED: VII/2
PLAČNI RAZRED: 21 – 31
POSKUSNO DELO: 4 mesece
OBSEG ZAPOSLITVE: 100%
TRAJANJE ZAPOSLITVE: nedoločen čas

Opis del in nalog:

• organiziranje in izvajanje dela v računovodstvu;
• sodelovanje pri pripravi poročil s svojega področja (z vsebinskega in finančnega vidika);
• vodenje poslovnih knjig, usklajevanje analitične in sintetične evidence;
• obračunavanje osebnih prejemkov zaposlenih;
• obračunavanje potnih nalogov;
• finančno spremljanje in stroškovno koordiniranje projektov;
• pripravljanje letnih poročil in priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjsko bilanco;
• sodelovanje pri pripravi letnega programa dela ter letnega “razreza” plač in/oz. odstotkov zaposlitve;
• spremljanje informacij in novosti s svojega delovnega področja;
• samostojno opravljanje drugih najzahtevnejših nalog z delovnega področja;
• sodelovanje z drugimi službami zavoda;
• druge naloge po nalogu nadrejenih

 

Pogoji za zasedbo delovnega mesta:

• specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba oziroma magistrska izobrazba družboslovne ali druge ustrezne smeri;
• poznavanje dela na projektih in vodenja projektov;
• 2 leta delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju;
• poznavanje računovodstva javnega sektorja;
• znanje angleškega jezika in temeljito poznavanje dela z računalnikom (word, excel);
• organizacijske sposobnosti

 

Druge posebnosti delovnega mesta:

• možnost občasnega dela na domu

 

Prednost bodo imeli kandidati z računovodskimi izkušnjami na področju nacionalnih in mednarodnih projektov ter naprednimi digitalnimi znanji (napredno znanje Excela).

---

Več informacij je dostopnih na spletni strani Zavoda za zaposlovanje.

Kandidate_ke, ki ustrezate razpisnim pogojem, vabimo, da nam svoje prijave pošljete do vključno 15. 9. 2026 po e-pošti na mail

tajnistvo@pei.si

Kontakt za kandidata_ko:
NEVENKA ZEMLJIČ DRNOVŠEK, telefon: +386 1 420 12 42, e-naslov: nevenka.zemljic-drnovsek@pei.si
Naslov: Gerbičeva ulica 62, 1000 LJUBLJANA

Sporočilo za javnost

Najnovejši rezultati raziskave PISA 2025, v kateri sodelujejo 15-letniki iz 91 držav, kažejo na splošen upad dosežkov slovenskih dijakov in dijakinj na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti. Dosežek iz naravoslovja, ki je bil v preteklih zajemih podatkov za Slovenijo praviloma nad povprečjem držav OECD, se tokrat prvič uvršča v povprečje držav OECD. Pri matematični pismenosti se je dosežek prvič znižal pod povprečje držav OECD, medtem ko se je že doslej podpovprečni dosežek pri bralni pismenosti še dodatno znižal. Posebej zaskrbljujoče je zmanjšanje deležev dijakov in dijakinj, ki dosegajo vsaj temeljno raven vseh treh pismenosti, saj ti deleži ostajajo precej pod cilji nacionalnih in evropskih strateških dokumentov.

Raziskava kaže tudi na pomembne izzive na področju učenja in poučevanja. Slovenski dijaki in dijakinje v primerjavi z vrstniki iz držav OECD poročajo o podpovprečnih ravneh veselja do naravoslovja, vedoželjnosti, vztrajnosti pri učenju, zaznane opore učiteljev naravoslovja in družine ter kritični presoji informacij in razumevanju pomena znanstvenih dokazov pri sprejemanju odločitev. Med spodbudnejšimi ugotovitvami raziskave je izboljšanje občutka pripadnosti šoli.

Pedagoški inštitut in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino sta na skupni novinarski konferenci hkratno z mednarodno objavo predstavila prve rezultate mednarodne raziskave PISA 2025 za Slovenijo.

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA (Programme for International Student Assessment) je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učencev in učenk v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah. Z raziskavo ugotavljamo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti dijakov in dijakinj pri starosti 15 let. V vsakem  krogu raziskave je enemu od treh področij namenjen večji obseg nalog in vprašanj; v raziskavi PISA 2025 je to bila naravoslovna pismenost. Poleg omenjenih področij je raziskava tokrat podrobneje ugotavljala tudi področji okoljske ozaveščenosti, odgovornosti in ukrepanja ter računalniškega mišljenja pri reševanju problemov. V raziskavi je sodelovalo 91 držav. V izvedbi v Sloveniji je sodelovalo 7.366 dijakinj in dijakov oz. učenk in učencev iz 319 srednješolskih izobraževalnih programov, 60 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih.

Zbiranje podatkov je bilo v celoti izvedeno na računalnikih. Skupaj s šolami raziskavo v Sloveniji že od vključitve države v raziskavo izvaja Pedagoški inštitut. Nacionalna koordinatorka raziskave je dr. Klaudija Šterman Ivančič, ki je tudi predstavila najnovejše rezultate.

DOSEŽKI PRI NARAVOSLOVNI PISMENOSTI

Povprečni dosežek dijakinj in dijakov v Sloveniji pri naravoslovni pismenosti (484 točk) je leta 2025 za 16 točk nižji kot tisti iz leta 2022 (500 točk) in za 29 točk nižji kot tisti iz leta 2015 (513 točk), ko je bilo naravoslovje prav tako poudarjeno področje merjenja v raziskavi. Dosežek leta 2025 predstavlja najnižji dosežek od leta 2006, ko se je Slovenija prvič vključila v raziskavo. Leta 2025 je tudi povprečni dosežek na ravni držav OECD nižji kot leta 2022, in sicer za 3 točke. Povprečni dosežek dijakov in dijakinj v Sloveniji se pri naravoslovni pismenosti tako prvič umešča v povprečje držav OECD. V Sloveniji 76 odstotkov dijakov in dijakinj dosega vsaj temeljno raven naravoslovne pismenosti (2. raven), kar je 6 odstotnih točk manj kot leta 2022. Najvišja naravoslovna znanja in spretnosti (5. in 6. raven) dosega 7 odstotkov slovenskih dijakov in dijakinj, enako kot v državah OECD. Pri naravoslovni pismenosti v raziskavi PISA 2025 beležimo značilne razlike med spoloma, in sicer je ta razlika 21 točk v prid deklet.

DOSEŽKI PRI MATEMATIČNI PISMENOSTI

Povprečni dosežek dijakinj in dijakov v Sloveniji pri matematični pismenosti (460 točk) je leta 2025 za 25 točk nižji kot tisti iz leta 2022 (485 točk), ko je bila matematika poudarjeno področje merjenja v raziskavi. To predstavlja najnižji dosežek od leta 2006, ko se je Slovenija prvič vključila v raziskavo. Leta 2025 je tudi povprečni dosežek na ravni držav OECD nižji kot leta 2022, in sicer za 9 točk. Povprečni dosežek dijakov in dijakinj v Sloveniji se pri matematični pismenosti tako prvič umešča pod povprečje držav OECD. V Sloveniji 65 odstotkov dijakov in dijakinj dosega vsaj temeljno raven matematične pismenosti (2. raven), kar je 10 odstotnih točk manj kot leta 2022. Najvišja matematična znanja in spretnosti (5. in 6. raven) dosega 6 odstotkov slovenskih dijakov in dijakinj, kar je 2 odstotni točki manj kot v državah OECD. Tako kot v vseh dosedanjih krogih raziskave razlik med spoloma v matematični pismenosti PISA 2025 v Sloveniji ni.

DOSEŽKI PRI BRALNI PISMENOSTI

Povprečni dosežek dijakinj in dijakov v Sloveniji je pri bralni pismenosti (445 točk) leta 2025 za 24 točk nižji kot tisti leta 2022 (469 točk) in za 50 točk nižji kot tisti iz leta 2018 (495 točk), ko je bila bralna pismenost nazadnje poudarjeno področje merjenja v raziskavi. To predstavlja najnižji dosežek od leta 2006, ko se je Slovenija prvič vključila v raziskavo. Dosežek iz bralne pismenosti za Slovenijo je podobno kot v letu 2022 pod povprečjem držav članic OECD. Tudi povprečni dosežek na ravni držav OECD je v letu 2025 za 15 točk nižji kot leta 2022. V Sloveniji 64 odstotkov dijakov in dijakinj dosega vsaj temeljno raven bralne pismenosti (2. raven), kar je 10 odstotnih točk manj kot leta 2022. Najvišji ravni bralne pismenosti (5. in 6. raven) dosegajo 3 odstotki slovenskih dijakov in dijakinj, kar je 1 odstotno točko manj kot leta 2022. V državah članicah OECD najvišje ravni bralne pismenosti dosega 6 odstotkov 15-letnikov. Razlika med spoloma, v prid deklet, je v Sloveniji (51 točk) še vedno med največjimi v državah OECD.

DOSEŽKI NA PODROČJU OKOLJSKE OZAVEŠČENOSTI, ODGOVORNOSTI IN UKREPANJA

Povprečni dosežek dijakinj in dijakov v Sloveniji je na lestvici okoljske ozaveščenosti, odgovornosti in ukrepanja v raziskavi PISA 2025 480 točk in je kot tak enak povprečju držav OECD. Na omenjeni lestvici prihaja do značilnih razlik med spoloma v Sloveniji, kjer so dekleta dosegla 26 točk več kot fantje. V povprečju OECD je omenjena razlika med spoloma manjša, in sicer le 4 točke v prid deklet.

DOSEŽKI NA PODROČJU RAČUNALNIŠKEGA MIŠLJENJA PRI REŠEVANJU PROBLEMOV

Povprečni dosežek dijakinj in dijakov v Sloveniji je na lestvici računalniškega mišljenja pri reševanju problemov PISA 2025 486 točk in je kot tak nižji od povprečnega dosežka na ravni držav OECD
(500 točk). Tudi na tem področju so dekleta v Sloveniji dosegla za 7 točk višji dosežek kot fantje. V povprečju držav OECD je razlika med spoloma na omenjeni lestvici večja, in sicer znaša 14 točk v prid fantov.

SPREMLJAJOČI DEJAVNIKI DOSEŽKOV

Pri dosežku na lestvici naravoslovne pismenosti prihaja v Sloveniji do značilnih razlik glede na
socialno-ekonomsko ozadje, status priseljenca in srednješolski izobraževalni program, kjer značilno višje dosežke dosegajo dijakinje in dijaki, ki poročajo o višjem socialno-ekonomskem statusu, tisti, ki ne poročajo o statusu priseljenca, in tisti, ki obiskujejo programe gimnazijskega izobraževanja. Slovenski dijaki in dijakinje v primerjavi z vrstniki iz držav OECD poročajo o podpovprečnih ravneh veselja do naravoslovja, vedoželjnosti, vztrajnosti pri učenju ter zaznane opore učiteljev naravoslovja in družine ter kritični presoji informacij in razumevanju pomena znanstvenih dokazov pri sprejemanju odločitev. Med spodbudnejšimi ugotovitvami raziskave je izboljšanje občutka pripadnosti šoli.

»Rezultati raziskave PISA 2025 jasno kažejo, da se Slovenija sooča z resnimi izzivi na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Upad znanja in spretnosti na vseh treh področjih bi zato morali obravnavati kot eno ključnih razvojnih prioritet. Pri tem bi bilo treba prednostno nasloviti bralno pismenost slovenskih učencev in učenk ter ob krepitvi znanja na področju matematike in naravoslovja posebno pozornost nameniti ustvarjanju učnega okolja, ki spodbuja vedoželjnost, vztrajnost pri učenju, občutek podpore s strani učiteljev ter razvoj kritične presoje informacij in razumevanje pomena znanstvenih dokazov pri sprejemanju odločitev,« poudarja doc. dr. Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorica raziskave.

Izjava za medije, predstavitev s tiskovne konference in ostala gradiva so dostopna TUKAJ.

• Nacionalno poročilo je dostopno na: https://www.pei.si/ISBN/9789612704162_2026/
• Mednarodno poročilo je dostopno na: PISA – PISA (oecd.org)

 

Dodatne informacije:

• • Nacionalna koordinatorica raziskave PISA: doc. dr. Klaudija Šterman Ivančič, klaudija.sterman@pei.si

 

Znanstveni svet Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je 15. avgusta 2026 izr. prof. dr. Janjo Žmavc s Pedagoškega inštituta imenoval za članico Znanstvenoraziskovalnega sveta ved za interdisciplinarne raziskave za mandatno obdobje štirih let.

Znanstvenoraziskovalni sveti ved so strokovna telesa ARIS, ki sodelujejo pri spremljanju in vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter pri oblikovanju strokovnih podlag in meril na posameznih raziskovalnih področjih. Med njihove naloge sodijo spremljanje izvajanja raziskovalnih projektov, presoja poročil in raziskovalnih rezultatov ter sodelovanje pri razvoju metodologij vrednotenja raziskovalnega dela.

Imenovanje izr. prof. dr. Janje Žmavc je priznanje njenemu strokovnemu in raziskovalnemu delu ter obenem pomembno tudi za Pedagoški inštitut, kjer interdisciplinarno raziskovanje predstavlja pomemben del raziskovalne dejavnosti.

Izr. prof. dr. Janji Žmavc ob imenovanju iskreno čestitamo in ji želimo uspešno delo v novem mandatu.

Mednarodno znanstveno srečanje Varnost v Evropi in svetovni mir,

Filozofska fakulteta v Ljubljani, 16. – 18. septembra 2026

---

Živimo v negotovih in nevarnih časih. Vse bolj je nujno, da zaustavimo procese, ki ogrožajo človeštvo in planet, da se upremo izkoriščevalskim in zatiralskim praksam, ki uničujejo naravo in tlačijo ljudstva po svetu. A zgodovinskih tokov ni mogoče preusmerjati, družbenih razmer ne moremo spreminjati, če ne poznamo njihove logike in njihovih vzrokov. Temu je namenjena konferenca, ki jo prirejajo Pedagoški inštitut, Filozofska fakulteta in Inštitut za delavske študije iz Ljubljane ter Fakulteta za varnostne študije in Inštitut družbenih znanosti iz Beograda.

Za družbene procese je značilno, da se njihovi vzroki in učinki razlikujejo, včasih drug drugega podpirajo, pogosteje drug drugega spodnašajo. Rezultat prepletanja zgodovinskih procesov ne ustreza »programu« nobenega izmed njih posebej. Zato mora analiza zajeti celoto svetovnih procesov, če naj ponudi ugotovitve, ki bodo podlaga za praktične posege v družbeno dogajanje.

Prispevki na konferenci bodo izhajali iz teorij, ki omogočajo tak celosten pristop. Analizo svetovnih sistemov tukajšnja javnost že pozna iz prevodov del Immanuela Wallersteina in Giovannija Arrighija, teorijo imperializma pa iz prevodov besedil Samirja Amina. Verige globalnega kapitalizma je nedavno predstavil zbornik s tem naslovom, teorije prekarnosti je obdelala izvirna kritična analiza najnovejših oblik mezdnega dela. Ena najpomembnejših študij latinskoameriške teorije odvisnosti – Dialektika odvisnosti Ruya Maura Marinija je pred kratkim izšla v reviji Borec. Na konferenci bodo prikazali tudi, kako deluje pri nas manj znana geopolitična ekonomija s temeljnim konceptom neenakomernega in kombiniranega razvoja.

Konferenca, na kateri bo sodelovalo 38 razpravljalk in razpravljalcev iz osmih držav, bo obravnavala sedanjo militarizacijo Evropske unije, zaton zahodnoevropskega in severnoameriškega kapitalizma, imperializem ZDA in EU, neokolonializem, vzpon Kitajske in vzhodne Azije, vlogo združenja BRICS+, vojne v Ukrajini in na Bližnjem Vzhodu, problematiko podrejenih družb na notranjem in zunanjem obrobju EU.

S konferenco želimo odpreti teoretske perspektive na aktualno dogajanje v svetu, omogočiti javnosti, da se otrese poenostavljenih razlag, in opremiti ljudi za ustvarjalni družbenopolitični angažma.

• Program in povzetki