Objavljen posnetek predavanja “PRITLIKAVI TITANI”

Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soren Kierkegaard (CERI SK) in Goethe-Institut Slowenien sta ob 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Güntherja Andersa (1902–1992) priredila mednarodno konferenco posvečeno delu in aktualizaciji misli tega prodornega, a spregledanega misleca “dobe ekstremov” kot mnogi označujejo 20. stoletje.

Vabimo vas k poslušanju predavanja “PRITLIKAVI TITANI”, ki ga je pripravil pobudnik konference in naš sodelavec Igor Bijuklič.


Dr. Igor Bijuklič – Pritlikavi Titani: Günther Anders in prometejski razkorak kot novi položaj človeka v tehnični dobi

Za Güntherja Andersa, enega bolj prodornih in samosvojih mislecev metamorfoz človeške duševnosti v tehnični dobi, pomeni leto 1945 začetek nove dobe, v kateri se je človeški položaj fundamentalno spremenil. Vsemogočnost človeštva nastopi v inverzni obliki, ne kot ustvarjanje iz nič, ampak kot redukcija na nič. Zmožnost, da na zemlji sprožamo procese, ki so podobni tistim, ki se odvijajo na površini sonca, torej zmožnost, da človeštvo sproducira svoj lasten konec, inavgurira »pritlikave titane«. Z nastopom moderne tehnike za Anders nastane nepremostljiva vrzel med različnimi človeškimi zmožnostmi, najbolj izrazito med tem kaj vse lahko proizvedemo (tehnično spočenjamo, izumljamo) in na drugi strani človeško zmožnostjo imaginacije. Človeška domišljija, zaznavanje, čustvovanje, jezik postanejo skrajno zamejeni glede na skorajda neskončne učinke našega tehničnega početja. Znotraj te moderne shizofrenije, te nove conditio humana, ki jo Anders poimenuje »prometejski razkorak« (Prometheische Geffäle), zamišljanje končnih učinkov našega lastnega početja ni več tako enostavno dosegljivo oziroma znotraj tehnične delitve dela in pristojnosti tudi ni več naša naloga in skrb. Predimenzioniranost in nepredstavljivost sta vpisana v naše tehnično početje in tako se zlahka zgodi, da ravno tisto najbolj grozljivo in strašno ne vzgiba več naše skrbi in čustvovanja. Kako, če sploh, je možno premostiti ta razkorak?

 

Univerza v Ljubljani in Pedagoški inštitut vabita na mednarodni simpozij z naslovom Talenti, distributivna pravičnost in izobraževalni sistemi, ki bo v sredo, 16. novembra 2022, ob 14.00 na Rektoratu UL.

Predstavitev na simpoziju:

Pojem talenti je bil večino svoje zgodovine povezan z idejo “poklicnih poti, odprtih za talente”. Njegova emancipatorna obljuba o družbeni mobilnosti navzgor je na koncu korenito spremenila porazdelitev privilegiranih družbenih položajev in trajno vplivala na samo idejo družbenega statusa. Poleg neločljive povezave z enakostjo izobraževalnih možnosti se je pojem talenti začel povezovati tudi z nekaterimi najbolj perečimi sodobnimi vprašanji, kot so “vojna za talente”, beg možganov, politike priseljevanja, upravljanje talentov, globalna meritokracija, “vrzel v odličnosti”, “lastništvo” naravnih virov, obdavčitev sposobnosti, visoko šolstvo itd.

Čeprav je pojem talenti osrednjega pomena za egalitarne koncepte distributivne pravičnosti, pa je v obsežni literaturi o teh [in sorodnih] vprašanjih v veliki meri odsoten. Za razliko od pojmov, ki se tradicionalno povezujejo z distributivno pravičnostjo, npr. pravičnost, (ne)enakost, enakost možnosti, pa tudi sama pravičnost, je bil pojem talenti obravnavan le v omejenem obsegu. Hkrati je več egalitarnih znanstvenikov začelo talente dojemati kot obliko nepravične prednosti, saj je posedovanje določenega talenta z moralnega vidika samovoljno. Na tej podlagi so nekateri zagovorniki egalitarizma prišli do zaključka, da si posamezniki morda ne zaslužijo rezultatov “loterije rojstva”, in talent [kot obliko “naravne” neenakosti] izenačili z “družbeno” neenakostjo.

Na simpoziju z naslovom Talenti in distributivna pravičnost in izobraževalni sistemi sodeluje več avtorjev posebne številke revije Educational Philosophy and Theory (letnik 53, št. 8), ki je izšla tudi v seriji Routledge Special-Issues-as-Books (https:// www.routledge.com/Talents-and-Distributive-Justice/Sardoc/p/book/9781032342627).

Govorniki bodo obravnavali vrsto vprašanj, problemov in izzivov, ki izhajajo iz redukcionističnega razumevanja anatomije talentov, izkrivljene opredelitve njihove splošne distributivne vrednosti ali nevoluntaristične narave talentov, globalne vojne za talente (zlasti v visokem šolstvu) itd.

Simpozij bo organiziran v hibridni obliki, ki bo omogočala polno udeležbo prek spleta in v živo. Dogodek v živo bo potekal na Univerzi v Ljubljani, Kongresni trg 12 (stavba rektorata).

Dogodek je podprt s strani avstralazijskega združenja za filozofijo izobraževanja (PESA) in temelji na posebni številki revije Educational Philosophy and Theory. 

Program simpozija:

14.00-14.10 Otvoritev simpozija (prof. Boštjan Markoli, prorektor, Univerza v Ljubljani)
14.10-14.35 prof. dr. Kirsten Meyer (Humboldt University, Nemčija)
Talents, Potentials and Educational Justice
14.35-15.00 dr. Johannes Giesinger (University of Zurich, Švica)
Against Selection: Educational Justice and the Ascription of Talent
15.00 15.25 prof. dr. Mark Vopat (Youngstown State University, ZDA)
The Belief in Innate Talent and its Implications for Distributive Justice
15.25-15.50 izr. prof. dr. Winston C. Thompson (The Ohio State University, ZDA)
A Limited Defense of Talent as a Criterion for Access to Educational Opportunities
15.50-16.15 dr. Mitja Sardoč (Pedagoški inštutut, Slovenija) & prof. dr. Tomaž Deželan (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija)
Talents and distributive justice: some tensions
16.15-17.30 Panelna razprava (prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica Univerze v Ljubljani, drugi panelisti in vabljeni gostje) in zaključek simpozija

 

Simpozij bo predvajan v živo prek Facebooka in drugih družbenih platform. Po zaključku bo posnetek na voljo na spletu.

Vprašanja v zvezi s simpozijem in njegovim programom pošljite koordinatorjema simpozija dr. Mitji Sardoču (e-pošta: ) in/ali prof. dr. Tomažu Deželanu .

Svojo udeležbo v živo ali prek spleta potrdite s prijavnico do 15. novembra 2022.

Vljudno vas vabimo na zaključno konferenco projekta Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij (PYD–SI–MODEL) z naslovom Mladostništvo v času družbenih negotovosti: Spremljanje pozitivnega razvoja mladih v obdobju pandemije COVID-19, ki bo potekala v sredo, 7. decembra 2022, od 9.00 do 16.00, v Hotelu Slon (Slovenska cesta 34, Ljubljana, Slovenija).

Na konferenci bomo predstavili rezultate projekta Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij (PYD-SI-MODEL), ki prvič sistematično preučuje perspektivo pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji. Raziskuje vzdolžne razvojne poti pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji ter prepoznava posamezne in kontekstualne dejavnike (kontekst migracij, kontekst jezika, kontekst šole, kontekst prehoda), ki spodbujajo pozitivne izide na ravni posameznika_ce, šole in družbe in ki lahko preprečijo tvegano ali težavno vedenje.

Na zaključni konferenci bosta kot vabljeni predavateljici sodelovali mednarodno priznani raziskovalki pozitivnega razvoja mladih:

  • Nora Wiium (Univerza v Bergnu, Norveška) in
  • Margarida Gaspar de Matos (Univerza v Lizboni, Portugalska).

Nacionalne rezultate projekta v različnih kontekstih (migracije, večjezičnost, prehod na srednješolsko izobraževanje) bodo predstavile raziskovalke Pedagoškega inštituta:

  • Ana Kozina (vodja projekta),
  • Tina Pivec,
  • Ana Mlekuž,
  • Urška Štremfel,
  • Janja Žmavc,

in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru:

  • Katja Košir.

Več o dogodku in podroben program si lahko preberete na tej povezavi.

Dogodek bo, z izjemo vabljenih predavanj, potekal v slovenskem jeziku. Udeležba na dogodku je brezplačna.
Število mest je omejeno, zato je  obvezna predhodna prijava preko spletnega obrazca (TUKAJ). Prijava je možna do zapolnitve prostih mest oz. do petka, 2. decembra 2022.

Za več informacij o dogodku pišite na naslov ana.mlekuz@pei.si.

Vljudno vabljeni!

Samostojni strokovni delavec VII/2 (I)

(na javnem zavodu z do 200 zaposlenimi)

(šifra: J017102)


  • tarifni razred: VII/2
  • poskusno delo: 4 mesece

Opis del in nalog:

  • organiziranje in izvajanje dela v računovodstvu;
  • sodelovanje pri pripravi poročil s svojega področja (z vsebinskega in finančnega vidika);
  • vodenje poslovnih knjig, usklajevanje analitične in sintetične evidence;
  • obračunavanje osebnih prejemkov zaposlenih;
  • obračunavanje potnih nalogov;
  • finančno spremljanje in stroškovno koordiniranje projektov;
  • pripravljanje letnih poročil in priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjsko bianco;
  • sodelovanje pri pripravi letnega programa dela ter letnega “razreza” plač in/oz. odstotkov zaposlitve;
  • spremljanje informacij in novosti s svojega delovnega področja;
  • samostojno opravljanje drugih najzahtevnejših nalog z delovnega področja;
  • sodelovanje z drugimi službami zavoda;
  • druge naloge po nalogu nadrejenih.

Pogoji za zasedbo delovnega mesta:

  • specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba oziroma magistrska izobrazba družboslovne ali druge ustrezne smeri;
  • poznavanje dela na projektih in vodenja projektov;
  • 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju;
  • poznavanje računovodstva javnega sektorja;
  • znanje angleškega jezika in temeljito poznavanje dela z računalnikom (word, excel);
  • organizacijske sposobnosti.

 

Druge posebnosti delovnega mesta:

  • možnost občasnega dela na domu – po dogovoru z direktorjem.

 


Več informacij je dostopnih na spletni strani Zavoda za zaposlovanje.

Kandidate_ke, ki ustrezate razpisnim pogojem, vabimo, da nam svoje prijave pošljete do vključno 10. 11. 2022 po e-pošti na mail:

tajnistvo@pei.si

Kontakt za kandidata_ko:
NEVENKA ZEMLJIČ DRNOVŠEK, telefon: +386 1 420 12 42, e-naslov: nevenka.zemljic-drnovsek@pei.si
Naslov: Gerbičeva ulica 62, 1000 LJUBLJANA

Pomočnik/Pomočnica direktorja

(šifra: B017400)


  • tarifni razred: VII/2
  • poskusno delo: 4 mesece

Opis del in nalog:

  • priprava letnega programa dela;
  • priprava rebalansov (v sodelovanju z računovodstvom);
  • priprava letnega “razreza” plač in/oz. odstotkov zaposlitve;
  • spremljanje in organizacija vodenja projektov;
  • sledenje spremembam raziskovalne zakonodaje in priprava implementacije teh sprememb;
  • sodelovanje s pravno in računovodsko službo;
  • nadomeščanje direktorja in izvajanje nalog skladno z danim pooblastilom direktorja;
  • skrb za zakonitost poslovanja na zaupanih področjih dela;
  • druge naloge po navodilu direktorja.

Pogoji za zasedbo delovnega mesta:

  • specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba oziroma magistrska izobrazba pravne, poslovne in upravne vede
  • 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju;
  • poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda;
  • znanje angleškega jezika na višji ravni in temeljito poznavanje dela z računalnikom (MS Office, internet …);
  • organizacijske sposobnosti;
  • izpolnjevanje drugih pogojev, ki jih določa zakon ali ustrezen predpis.

Druge posebnosti delovnega mesta:

  • možnost občasnega dela na domu – po dogovoru z direktorjem.

Več informacij je dostopnih na spletni strani Zavoda za zaposlovanje.

Kandidate_ke, ki ustrezate razpisnim pogojem, vabimo, da nam svoje prijave pošljete do vključno 2. 11. 2022 po e-pošti na mail:

tajnistvo@pei.si

Kontakt za kandidata_ko:
NEVENKA ZEMLJIČ DRNOVŠEK, telefon: +386 1 420 12 42, e-naslov: nevenka.zemljic-drnovsek@pei.si
Naslov: Gerbičeva ulica 62, 1000 LJUBLJANA

Na podlagi 14. člena Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut (Uradni list RS, št. 114/22), 32. in 33. člena Statuta Javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut z dne 13. 9. 2022, objavlja

JAVNI RAZPIS

za delovno mesto direktorja javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut

 

Na razpisano delovno mesto bo imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o javnih uslužbencih, na dan objave razpisa izpolnjuje naslednje pogoje:

  • doktorat s področja dejavnosti inštituta (družboslovje ali humanistika),
  • aktivno obvlada slovenski in en svetovni jezik, s prednostjo znanja angleškega jezika,
  • ima izkušnje pri opravljanju zahtevnejših vodstvenih nalog,
  • ima sposobnosti za organiziranje in vodenje znanstvenoraziskovalnega dela,
  • izpolnjuje kriterije za vodjo temeljnega raziskovalnega projekta,
  • pripravi vizijo razvoja inštituta za pet let,
  • izkazuje mednarodno primerljive raziskovalno-razvojne rezultate v zadnjih petih letih,
  • ima 8 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta izkušenj pri vodenju raziskovalnih projektov.

 

Ob prijavi na razpis je kandidat dolžan predložiti tudi pisno zamisel razvoja in delovanja zavoda.

Pisni vlogi mora kandidat priložiti:

  1. dokazilo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katerega mora biti razvidna stopnja in smer ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
  2. pisno izjavo o doseženi delovni dobi ter opis dela, iz katerega so razvidna vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju raziskovalnih projektov ter izkušnje pri opravljanju zahtevnejših vodstvenih nalog;
  3. dokazila o izpolnjevanju pogojev za nosilca temeljnih projektov po merilih ministrstva pristojnega za znanost oz. Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije;
  4. dokazila o mednarodno primerljivih raziskovalno-razvojnih rezultatih v zadnjih petih letih (po kriterijih Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in vpetost v mednarodne povezave);
  5. vizijo razvoja inštituta za 5 let;
  6. pisno izjavo da:
    • ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
    • zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

 

Direktorja zavoda na podlagi javnega razpisa imenuje Upravni odbor Pedagoškega inštituta. Mandat direktorja traja 5 let, po izteku te dobe pa je lahko ponovno imenovan. Z direktorjem sklene pogodbo o zaposlitvi v imenu Upravnega odbora Pedagoškega inštituta njegov predsednik.

Pisno vlogo z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo najkasneje do 16. 10. 2022 na naslov: Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 LJUBLJANA ali nevenka.zemljic-drnovsek@pei.si,  s pripisom »Javni natečaj za direktorja JRZ Pedagoški inštitut«

Vloge kandidatov, iz katerih bo razvidno, da ne izpolnjujejo pogojev, ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidati, ki bodo predložili vloge, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje pogojev, bodo v primeru manjše pomanjkljivosti vloge pozvani k dopolnitvi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa.

Razpis se objavi na spletni strani javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut, v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

 

V Ljubljani, 3. 10. 2022

izr. prof. dr. Damijan Štefanc, predsednik UO PI

Ob svetovnem dnevu učiteljev je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podelilo najvišje državne nagrade na področju šolstva za leto 2022. V izjemno čast nam je, da je med nagrajenci_kami tudi izr. prof. dr. Sonja Rutar, sodelavka Pedagoškega inštituta, ki je prejela nagrado za izjemne dosežke na področju visokega šolstva.

Izr. prof. dr. Sonja Rutar je pedagoginja in sociologinja kulture, doktorica znanosti s področja pedagogike, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Strokovno in raziskovalno deluje tudi v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom na Pedagoškem inštitutu. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno na področje zagotavljanja participacije otrok v vzgoji in izobraževanju, enakih možnosti dostopa do kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse otroke ter razvoja inkluzivne družbe in kulture. V zadnjem obdobju deluje tudi na področju uvajanja na otroka osredinjenih didaktičnih pristopov pri kulturno-umetnostni vzgoji, internacionalizacije visokega šolstva, vključevanja IKT v proces visokošolskega izobraževanja ter konceptualizacije na študenta osredinjenega pedagoškega procesa. Njeno strokovno in znanstveno delo je utemeljeno v razvojno-raziskovalni paradigmi ter akcijskem raziskovanju kot načelu neločljivosti teorije in prakse.

V njeni bogati karieri zagotovo izstopa njeno avtorsko delo Poti do participacije otrok v vzgoji, ki opredeljuje konceptualni okvir proučevanja in uvajanja participacije otrok in mladostnikov v vzgojo in izobraževanje ter njena bogata bibliografija.

Izr. prof. dr. Sonja Rutar je izjemno dostopna sogovornica, predana raziskovalka in neutrudna iskalka odgovorov na vprašanja, ki se ji porajajo. Svoje delo razvija in gradi v tesnem partnerstvu s praktiki in študenti. Vsekakor pa izstopa v zmožnosti in želji svoje znanje, strokovnost in izkušnje prenašati v prakso ter deliti z drugimi.

Nagrajenki iskreno čestitamo!

V okviru aktivnosti ob Evropskem dnevu jezikov je pretekli teden potekala okrogla miza Prihodnost jezikovnega izobraževanja, ki so jo organizirali Generalni direktorat za prevajanje pri Evropski Komisji v sodelovanju z Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za šolstvo in CMEPIUS-om in sta se je udeležili tudi Janja Žmavc in Sabina Autor. Na okrogli mizi sta v kontekstu večjezičnosti in inkluzivnega šolskega okolja predstavili glavne poudarke projektov, v katerih sodeluje Pedagoški inštitut, Ješt – Jeziki štejejo in Sirius – Policy Network on Migrant Education (https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/projekti/sirius/).

 

 

Pri založbi Routledge  je v okviru programa ‘Special-Issues-as-Books’ izšla tematska številka Talents and Distributive Justice (revija Educational Philosophy and Theory (letnik 53, št. 8)). Poleg člankov, ki so bili objavljeni v tej tematski številki, zbornik Talents and Distributive Justice prinaša še dva dodatna prispevka. Avtorji prispevkov so Mitja Sardoč in Tomaž Deželan, Jaime Ahlberg, Johannes Giesinger, Kirsten Meyer, Johathan J.B. Mijs, Mark C. Vopat, Winston C. Thompson, Weili Zhao ter Hillel Steiner (intervju). Gostujoči urednik zbornika je dr. Mitja Sardoč.

Dodatne informacije o zborniku Talents and Distributive Justice so na voljo na spletni strani: https://www.routledge.com/Talents-and-Distributive-Justice/Sardoc/p/book/9781032342627

Pri reviji Theory and Research in Education (letnik 20, št. 2) je izšla tematska številka o knjigi The Tyranny of Merit, enega najbolj znanih sodobnih političnih filozofov, Prof. Michaela Sandela (Harvard University, ZDA). V njej Prof. Sandel problematizira t.i. ‘meritokratično racionalnost’ ter s tem povezano pojmovanje enakih možnosti, vlogo in pomen javnega šolanja v sodobnih družbah itn. Avtorji prispevkov so Mitja Sardoč, Harry Brighouse, Victor Chen in Timothy Beryl Bland, Jonathan J.B. Mijs, Veronika Tašner in Slavko Gaber ter Michael Sandel. Slednji v svojem prispevku odgovori na različne implikacije njegovih pomislekov okoli t.i. ‘etike uspešnosti’, kot ključnega motivacijskega impulza ‘razvoja’ sodobnih družb. Gostujoči urednik tematske številke je dr. Mitja Sardoč. Kazalo tematske številke: https://journals.sagepub.com/toc/treb/20/2