Pri založbi Palgrave izšel The Palgrave Handbook of Toleration (Volume 1 in Volume 2)

Pri založbi Palgrave je izšel The Palgrave Handbook of Toleration (Volume 1 in Volume 2), ki ga je uredil dr. Mitja Sardoč. Gre za najobsežnejšo tovrstno publikacijo o fenomenu, ki velja za enega od temeljnih pojmov sodobne pluralne družbe. Publikacija prinaša 55 poglavij in ponuja konceptualno in zgodovinsko predstavitev različnih razsežnosti tolerance in ostalih konceptov, ki sodijo v njeno gravitacijsko orbito (npr. spoštovanje, pripoznanje, pluralizem itn.). Poglavja so prispevali nekateri izmed najbolj znanih avtorjev, ki pišejo o problematiki tolerance, npr. David Heyd, Will Kymlicka, Anna Elisabetta Galeotti, Sune Laegaard, Thomas E. Hill Jr., Andrew Jason Cohen, Peter Balint, Colin Bird, Roberta Sala itn. Dodatne informacije o publikacije so dostopne na spletni strani: https://link.springer.com/referencework/10.1007/978-3-030-03227-2

Učitelji za svoje uspešno delo potrebujejo varno delovno okolje. V Sloveniji zaznavamo problematiko nasilja nad učitelji, ki ji posvečamo premalo porozornosti. Na dan učiteljev zato opozarjamo na potrebo po zazanavanju problemov in izboljšanju stanja.

Primerjalne raziskave z drugimi državami kažejo, da na polovici slovenskih šol ravnatelji zaznavajo verbalno nasilje učencev nad učitelji, na vsaki deveti šoli pa tudi fizično nasilje. Leta 2018 smo zato opravili raziskavo med učitelji osnovnih in srednjih šol, ki bi pojasnila oblike in probleme reševanja nasilnih dogodkov nad učitelji. V študiji smo odkrili, da besedno nasilje s strani učencev doživlja vsak peti učitelj v osnovni šoli in vsak sedmi učitelj v srednji šoli, fizično pa vsak petdeseti, najpogosteje na hodnikih šole med odmori. Vzroki so največkrat ocenjevanje in problemi medvrstniškega nasilja. Okoli tretjina učiteljev doživlja tudi pritiske odraslih na šoli, obrekovanje med sodelavci in prekomerne obremenitve z določenimi deli in nalogami s strani vodstva šole.

Učitelji o nasilnih dogodkih premalo poročajo. Precej problemov nasilja nad učitelji ostane prikritih vodstvu šole in svetovalni službi. Okoli dve tretjini učiteljev poročata, da večine nasilja s strani odraslih in učencev ne morejo na šoli nikomur prijaviti. Skoraj polovica ravnateljev poroča, da jih vsaj včasih pri reševanju nasilnih dogodkov ovirajo nasprotujoča pravila o reševanju problemov. Več kot polovica učiteljev precej nujno potrebuje spremembe na bolje: hitrejše postopke obravnave nasilnih učencev in dijakov, boljša pravila o ravnanju na šoli, o sodelovanju z zunanjimi institucijami ter ureditev pomoči, tudi psihološke, zunanjih institucij učitelju kot žrtvi nasilja ter bolje organizirano komunikacijo in pravila sodelovanja s starši, ki bi zagotovila ohranjanje avtonomije učiteljev brez poseganja staršev v učiteljeve strokovne odločitve.

V upanju na premike k bolje urejenemu šolskemu okolju na vseh ravneh izobraževanja vabimo k branju celotnega poročila.

Glavne poudarke pa si lahko ogledate v PPT predstavitvi.

Raziskovalki Pedagoškega inštituta, dr. Ana Kozina (tag) in Tina Pivec (tag) sta na temo pozitivnega razvoja mladih (Positive Youth Development) v sodelovanju z mednarodno skupino raziskovalk in raziskovalcev objavili kar tri prosto dostopne izvirne znanstvene članke v reviji Frontiers in Psychology. Članki osvetljujejo dejavnike pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji in širše.

 

Vabljeni k branju!

V okviru projekta ROKA V ROKI: opolnomočenje učiteljic in učiteljev v Evropi za spoprijemanje s kariernimi izzivi preko podpore socialnim in čustvenim kompetencam ter sprejemanju različnosti Univerza Mid Sweden organizira webinar, ki bo potekal 1. oktobra 2021 ob 10.00. Webinar se bo osredotočal na konceptualizacijo različnosti v družbi s posebnim poudarkom na raznoličnosti znotraj učilnic.

Dr. Lovise Haj Brade, raziskovalka na Univerzi Mid Sweden, se bo v svojem predavanju osredotočala na raznoličnost, intersekcionalnost ter na različne dimenzije raznoličnosti, kot so spol, socialno-ekonomsko ozadje, etnična pripadnost itn.

Webinar bo potekal v angleščini.

Povezava do webinarja:
https://miun-se.zoom.us/j/62427594890?pwd=OThlNThwRm44eGJycmo4aDVqYTdxZz09

 

Vlada Republike Slovenije je na 92. redni seji dne 16. 9. 2021 predčasno razrešila dosedanja člana Upravnega odbora PI, imenovana na predlog ministrstva, tj. Aleša Ojsterška in dr. Stojana Sorčana. Oba člana sta zavzeto opravljala svojo vlogo v prid razvoja PI in kakovosti raziskovanja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. V Upravni odbor je vlada do izteka mandata, to je do 31. julija 2022, imenovala nadomestna člana: mag. Borisa Munišiča, na predlog ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost, in mag. Alenko Gortan, na predlog ministrstva, pristojnega za izobraževanje.
 
Ni naključje, da se je to zgodilo prav pred tem, ko bi UO moral obravnavati vlogo kandidata za direktorja, trenutnega v. d. dir. dr. Igorja Ž. Žagarja, ki je že prejel soglasno podporo na seji ZS PI. Ocenjujemo, da gre za ponoven poskus rušenja avtonomije javnega zavoda in političnega kadrovanja. Naj spomnimo, da je kandidat dr. Igor Ž. Žagar že na prejšnjem razpisu leta 2020 dobil podporo tako UO PI kot tudi ZS PI, a vlada njegovega imenovanja ni potrdila, zato je bilo treba razpis ponoviti. Dne 11. 10. 2020 smo na pristojno ministrico, dr. Simono Kustec, naslovili nekaj vprašanj glede njegovega neimenovanja, a odgovorov nismo prejeli.
 
Menjava dveh članov UO, ki prihajata iz vrst ustanovitelja JRZ, za katero niso bili podani nobeni vsebinski razlogi, je nedvomno politično motivirana, saj si je nemogoče predstavljati, kako bi nova člana, ki dejavnosti PI ne poznata, lahko prispevala k boljšemu delovanju. S tem je izkazano, da interes ustanovitelja, torej pristojnega ministrstva, ni skrb za delovanje PI, ampak, prav nasprotno, rušenje osrednje institucije, ki pokriva raziskovanje vzgoje in izobraževanja v slovenskem prostoru ter se vseskozi zavzema za objektivnost in kritičnost.
 
Znanstveni svet Pedagoškega inštituta,
zanj predsednica dr. Valerija Vendramin

Pedagoški inštitut podpira Mrežo za pismenost in bralno kulturo, ki je doslej neformalna oblika povezovanja deležnikov in partnerjev ter strokovnjakov, ki delujejo na področju pismenosti in bralne kulture. Mreža je bila spodbujena, da vzpostavi sinergije in dobro sodelovanje deležnikov z vseh ravni, ki v okviru svoje dejavnosti prispevajo k razvoju pismenosti in bralne kulture otrok, mladine in odraslih v Sloveniji.

Z mrežo za spodbujanje pismenosti in bralne kulture v Sloveniji pomagamo med drugim krepiti tudi temelje za kakovost in prisotnost družinske pismenosti.

Vljudno vabljeni k ogledu splente strani Mreže za pismenost in bralno kulturo, na kateri boste našli veliko zanimivega in uporabnega: https://druzina.pismen.si/

Vljudno vas vabimo na zaključno konferenco projekta Le z drugimi smo, ki bo potekala v petek, 17. septembra 2019, v Atriju ZRC SAZU (Novi trg 2, Ljubljana).

Program konference je dostopen TUKAJ.

 

Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem sta 9. 9. 2021 organizirala simpozij z naslovom Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika, ki je potekal v Dvorani Sv. Frančiška Asiškega v Kopru.

Trenutna kriza Covid-19 je foucaultovski pojem biopolitike, ki je v akademskem in širšem kulturnem diskurzu v preteklih desetletjih postal skoraj že obrabljen, poživila. Če je bila prej zamisel, da pandemija ni zgolj – ali v določenih primerih celo ne primarno – problem naravoslovja, v veliki meri omejena na humanistično in družboslovno stroko, so v preteklem letu politične in družbene dimenzije »zdravja« postale očitne skoraj vsakomur. Pa vendarle je »pandemijo« kot politični in družbeni fenomen potrebno še podrobneje raziskati, da bi razkrili njeno pestro in raznoliko strukturo. Retorika lahko tukaj s svojo analizo aktualnega kot tudi preteklega javnega govora in komunikacije ponudi dragocen vpogled v vprašanje zakaj, kdaj in kako lahko majhna, razmnožujoča se molekularna struktura – tj. virus – postane središče velikega zanimanja politike, ekonomije, izobraževanja in številnih drugih nacionalnih in mednarodnih družbenih polj. Morda je še najpomembneje, da nam lahko pomaga razumeti, kako diskurzivne in lingvistične reprezentacije strukturirajo družbeno življenje in kako je mogoče politične odločitve s pomočjo retoričnega dispozitiva uokviriti na način, da služijo včasih neslutenim namenom.

Izbor govork in govorcev na srečanju, ki sta ga organizirala Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem in Pedagoški inštitut, je jamčil, da so bile tematike, povezane z diskurzi pandemij, obravnavane z vidika različnih perspektiv, vključujoč zgodovinske, kulturne, politične, filozofske in tudi izobraževalne vidike. Poleg individualnih prezentacij je občinstvo ob koncu dneva sodelovalo tudi na okrogli mizi, ki je na primeru novega specialističnega programa iz retorike izpostavila pomembnost retorike kot tiste discipline, ki omogoča razumevanje različnih vidikov skupnostnega življenja.

Programski odbor simpozija: prof. dr. Igor Ž. Žagar, doc. dr. Janja Žmavc, izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik

Posnetek simpozija:

 

Posnetek okrogle mize:


Pandemic Discourses: Rhetoric of Contagiousness and Contagious Rhetoric

The Foucauldian notion of biopolitics that became almost a worn-out concept in academia as well as in the broader cultural discourse in the past decades has been reinvigorated by the current Covid-19 crisis. If previously the idea that pandemic is not only – or in certain respects not even primarily – an issue of natural sciences was largely limited to specialists from humanities and social sciences, in the past year political and social dimensions of “health” became apparent to almost everyone. Nonetheless, “pandemic” as a political and social phenomenon needs further exploring in order to reveal its variegated and nuanced structure. Rhetoric with its analysis of the present as well as past public speech and communication can yield especially valuable insight into why, when, and how a tiny, self-replicating molecular structure – i.e., the virus – can become a topic of immense interest for politics, economics, education and a wide variety of other academic fields and the public sphere. Perhaps, and most importantly, it can help us understand how discourse and linguistic representations structure social life and how political decisions can be reframed with the help of rhetorical dispositive in order to serve sometimes unforeseen purposes.

The selection of speakers at the meeting organized under the auspices of the University of Primorska, Faculty of Education and Educational Research Institute ensures that the topics related to the discourses of the pandemic will be thoroughly covered from various perspectives, including historical, cultural, political, philosophical as well as educational viewpoints. In addition to individual presentations, the audience will have the opportunity to attend the round table, dedicated to the new specialist program in rhetoric that will take place at the end of the day, highlighting the importance of the discipline of rhetoric as a vehicle to understand various aspects of communal life.

Program board: dr. Igor Ž. Žagar, dr. Janja Žmavc, dr. Tomaž Grušovnik


Datum in kraj / Time and place: 9. 9. 2021, Dvorana Sv. Frančiška Asiškega, Koper, Slovenija

Organizatorji: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta in Pedagoški inštitut

Organized by: the University of Primorska, Faculty of Education and Educational Research Institute, Ljubljana

 

Program (15 min. predstavitev/presentation + 5 min. diskusija/discussion):

  • 9:00 – 9:30 pozdravni nagovori / Welcome addresses
    • izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik, prodekan za mednarodno sodelovanje in umetnost, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
    • red. prof. dr. Klavdija Kutnar rektorica Univerze na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
    • red. prof. dr. Mara Cotič, dekanja, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
    • red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, v d. direktorja Pedagoškega inštituta
  • 9:30 – 10:00 uvodno predavanje / Keynote lecture
    • dr. Kristian Bjørkdahl (Univerza v Oslu, Norveška/University of Oslo, Norway): Internacionalistična retorika in nacionalne realnosti Covid-19/Pan Demos? – Internationalist Rhetoric and Nationalist Realities in Covid-19 (The lecture will be held in Engslih language.)
  • 10:00 – 11:20
    • prof. dr. Jana Rošker (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta/University of Ljubljana, Faculty of Arts): Konfucijanski relacionizem kot alternativni model organizacije družb v časih virusnih pandemij
    • zasl. prof. dr. Rastko Močnik (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, upokojen/University of Ljubljana, Faculty of Arts, retired): Retorika zaupanja
    • izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta/University of Primorska, Faculty of Education): Diskurzi teorij zarot: med skepticizmom in ekscesnim verjetjem/Discourses of Conspiracy Theories: Between Skepticism and Excessive Belief (The lecture will be held in Engslih language.)
    • red. prof. dr. Igor Ž. Žagar (Pedagoški inštitut in Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta/Educational Research Institute and University of Primorska, Faculty of Education): Credo quia absurdum: Cepljenje, cepiči in retorika apologije
  • 11:20 – 11:40 odmor za kavo / Coffee break
  • 11:40 – 13:20
    • izr. prof. dr. Boris Vezjak (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta/University of Maribor, Faculty of Arts): Argumentacija in retorika kužnosti
    • dr. Barbara Turk Niskač (Znanstveno raziskovalni center SAZU/Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts): Otroci in mladostniki med pandemijo: Od korona zmagovalcev znanja do mladoletnih prestopnikov
    • doc. dr. Barbara Rajgelj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede/University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences): Retorika kužnosti kot podlaga za omejitev pravice do protesta
    • dr. Ali Žerdin (sociolog, urednik Sobotne priloge Dela): Epidemija, zastopanje občega interesa in korupcija
  • 13:20 – 14:15 kosilo / Lunch
  • 14:15 – 15:45 okrogla miza / Round table: Ali je sistematično retorično izobraževanje v visokošolskem pedagoškem izobraževanju anahronizem ali nujna sestavina formiranja učiteljev in učiteljic?
  • 15:45 – 16:15 zaključna slovesnost / Closing ceremony

 

Povzetki/Abstracts


Okrogla miza

(the round table will be in Slovenian):

 

Ali je sistematično retorično izobraževanje v visokošolskem pedagoškem izobraževanju anahronizem ali nujna sestavina formiranja učiteljev in učiteljic?

Namen okrogle mize je predstaviti program specialističnega pedagoškega usposabljanja Retorika: od  javnega nastopanja do kritičnega govorništva, ki bo v kratkem zaživelo na Pef Koper. Usposabljanje je zasnovano kot enoletni interdisciplinarni študij in je novost na področju slovenskih pedagoških visokošolskih programov.

Osnovno jedro programa predstavljajo vsebine, ki tvorijo konceptualni okvir sodobne retorične discipline, nadgrajujejo in dopolnjujejo pa ga vsebine različnih drugih strok, ki prečijo družboslovne in humanistične vede s področja jezika, edukacije in javnega diskurza v družbi. A ključna posebnost programa izhaja iz njegove izvirne, to je klasične oz. antične perspektive retoričnega izobraževanja, ki je specifično tako v smislu nabora vsebin kot tudi metod, predvsem pa omogoča celovito in sistematično oblikovanje učitelja_ice – govorca_ke, ki v tem procesu ne usvaja le znanja in razvija spretnosti, temveč se oblikuje tudi v določeno osebnost na moralni, intelektualni in estetski ravni. Program bodoče učitelje_ice povsem odkrito vzgaja in izobražuje za kritično govorništvo, ki znajo to vednost smiselno in didaktično ustrezno prenesti v pedagoški proces. A hkrati ima takšno izobraževanje še drugotni cilj. Retorično usposobljeni učitelji_ice se v procesu izobraževanja hkrati oblikujejo tudi v aktivne državljane_ke, ki razumejo pomen aktivnega poseganja v vsakdanja družbeno-politična dogajanja in se kot primerno usposobljeni posamezniki_ce nanje lahko ustrezno odzivajo.

Na okrogli mizi bomo poskušali skozi odpiranje nekaterih temeljnih vprašanj o sodobnem visokošolskem pedagoškem izobraževanju in profesionalnem razvoju učiteljev_ic pokazati na aktualnost in potrebnost takšnega programa.

Sodelujoči_e:

  • izr. prof. dr. Damijan Štefanc, FF UL (izredni profesor za področje didaktike)
  • prof. Mojca Cestnik, OŠ Polzela (dolgoletna učiteljica slovenščine in retorike na OŠ Polzela)
  • doc. dr. Nina Žavbi, AGRFT UL (visokošolska učiteljica za področje govora, sodelovala pri oblikanju programa)
  • izr. prof. Tomaž Grušovnik, Pef UP (izredni profesor za področje filozofija vzgoje in izobraževanja, sodeloval pri oblikovanju programa)
  • red. dr. Igor Ž. Žagar (redni profesor retorike in argumentacije soavtor programa)
  • doc. dr. Janja Žmavc (docentka za področje jezikoslovja, soavtorica programa).

 

Na podlagi 10. člena Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut (Uradni list RS, št. 26/95, 65/99, 33/02, 57/02, 115/02, 11/06, 47/11 in 61/16) in 33. člena Statuta Javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut, Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, objavlja

 

JAVNI RAZPIS

         za delovno mesto direktorja javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut

 

Na razpisano delovno mesto bo imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o javnih uslužbencih, na dan objave razpisa izpolnjuje naslednje pogoje:

  • doktorat družboslovnih ali humanističnih znanosti;
  • izkazovanje mednarodno primerljivih raziskovalno-razvojnih rezultatov v zadnjih petih letih;
  • 8 (osem) let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 (tri) leta izkušenj pri vodenju raziskovalnih projektov;
  • izpolnjevanje pogojev za nosilca temeljnih ali aplikativnih projektov po merilih ministrstva pristojnega za znanost;
  • aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika;
  • aktivno znanje slovenskega jezika;
  • izkazovanje sposobnosti vodenja, organiziranja in koordiniranja;
  • poznavanje področja dela Zavoda;
  • državljanstvo Republike Slovenije.

 

Ob prijavi na razpis je kandidat dolžan predložiti tudi pisno zamisel razvoja in delovanja zavoda.

Pisni vlogi mora kandidat priložiti:

  1. pisno izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
  2. pisno izjavo o doseženi delovni dobi;
  3. dokazila o mednarodno primerljivih raziskovalno-razvojnih rezultatih v zadnjih petih letih (po kriterijih Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in vpetost v mednarodne povezave);
  4. dokazila o izpolnjevanju pogojev za nosilca temeljnih ali aplikativnih projektov po merilih ministrstva pristojnega za znanost oz. Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije;
  5. pisno izjavo da:
    • je državljan Republike Slovenije;
    • ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
    • zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

 

Direktorja zavoda na podlagi javnega razpisa imenuje Upravni odbor Pedagoškega inštituta s soglasjem ustanovitelja. Mandat direktorja traja 5 let, po izteku te dobe pa je lahko ponovno imenovan. Z direktorjem sklene pogodbo o zaposlitvi v imenu Upravnega odbora Pedagoškega inštituta njegov predsednik.

Pisno vlogo z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo najkasneje do 10. IX. 2021  na naslov: Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, s pripisom »Javni natečaj za direktorja JRZ Pedagoški inštitut«.

Vloge kandidatov, ki ne bodo popolne, ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa.

Razpis se objavi na spletni strani zavoda, v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

 

V Ljubljani, 27. VIII. 2021

Aleš Ojsteršek,

predsednik Upravnega odbora Pedagoškega inštituta

Pri založbi Routledge je izšel The Routledge Handbook on the American Dream (Volume 1), ki sta ga uredila dr. Mitja Sardoč in prof. Robert C. Hauhart. Publikacija prinaša 19 poglavij, ki predstavijo različne razsežnosti tega kompleksnega fenomena (npr. problematika enakih možnosti, socialne mobilnost, meritokracije itn.). Gre za prvo (in najobsežnejšo) tovrstno publikacijo o fenomenu, ki predstavlja ‘destilirano’ različico vseh ameriških vrednot ter nekakšen arhetip o (materialnem) uspehu. Kljub temu, da veljajo za nesporni temelj ameriške družbe, so ameriške sanje vse pogosteje deležne tudi številnih ugovorov in očitkov. Razkorak med njihovo idealizirano podobo na eni strani ter naraščajočo neenakostjo oz. vse nižjo socialno mobilnostjo v primerjavi z ostalimi demokratičnimi državami na drugi je namreč postavil pod vprašaj njihov emancipatorični potencial. Dodatne informacije o publikacije so dostopne na spletni strani: https://www.routledge.com/The-Routledge-Handbook-on-the-American-Dream-Volume-1/Hauhart-Sardoc/p/book/9780367895990#