Objavljeni rezultati s področja globalnih kompetenc OECD PISA 2018

V okviru raziskave OECD PISA 2018 so bili 22. oktobra 2020 na mednarodni ravni objavljeni rezultati s področja t. i. globalnih kompetenc (angl. global competence) učencev in učenk. Čeprav v Sloveniji nismo ugotavljali dosežkov učencev in učenk na samem preizkusu znanja iz globalnih kompetenc, smo pridobili informacije o tem, kako 15-letniki pri sebi ocenjujejo lastno zavedanje o globalnih vprašanjih, samoučinkovitost pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, razumevanje in spoštovanje različnih pogledov na svet, zanimanje za spoznavanje drugih kultur in spoštovanje ljudi iz drugih kultur, odnos do priseljencev, spretnost odprte, spoštljive in učinkovite medkulturne komunikacije, lastno motivacijo za aktivno delovanje za skupno blaginjo in trajnostni razvoj, vključenost ali nevključenost v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem, in učiteljev odnos do učencev iz različnih kultur.

Povzetek rezultatov z omenjenih področij si lahko ogledate na tej povezavi.

Spoštovana gospa ministrica, prof. dr. Simona Kustec!

V okviru 21. redne seje DZ, ki je potekala 19. 10. 2020, je bilo izrečenih veliko neresnic in diskreditacij o delu Pedagoškega inštita. Zato smo raziskovalke in raziskovalci pripravili seznam aktivnosti, ki smo jih na Pedagoškem inštitutu opravili v času spomladanske epidemije, na katere ste očitno, nenamerno ali namerno, pozabili, in s čimer demantiramo vašo izjavo, »pričakujem, da bo Pedagoški inštitut /…/ zelo intenzivno in aktivno skočil na vlak tistih, ki sedaj v najožjem jedru pripravljajo strokovno podlago za nadaljnji razvoj znanja, vizije znanja in pa nadaljnjo vlogo pedagoške profesije v samih izobraževalnih procesih za prenos znanja v prihodnosti. Žal osebno moram povedati, da tega sama od kar sem na mandatu s strani Pedagoškega inštituta v nobeni obliki nisem bila deležna.«

V nadaljevanju navajamo seznam aktivnosti, ki smo jih v času epidemije izvedli samoiniciativno, saj z vaše strani nismo bili povabljeni k sodelovanju.

Seznam samoiniciativnih aktivnosti, povezanih z izobraževanjem, v času epidemije Covid-19:

  • zasnova in izvedba raziskave Izobraževanje učencev in dijakov priseljencev v času pomladanske epidemije Covid-19 (edina samostojna raziskava o izobraževanju učencev in dijakov priseljencev; na poslano poročilo MIZŠ do danes ni odgovorilo),
  • zasnova in izvedba raziskave Učinek razvijanja čustvenih kompetenc na posameznikovo psihološko funkcioniranje v času pandemije (posebna skrb je bila namenjena spremljanju psihološkega funkcioniranja v času epidemije, tudi zaposlenim na področju vzgoje in izobraževanja, ter nudenju odprto dostopne podpore),
  • zasnova dobrodelne akcije – Organizacija koordinacije zbiranja računalnikov (konec marca smo kontaktirali MIZŠ in se ponudili za koordinacijo zbiranja računalnikov, pa tudi ponudili kakršnokoli drugo pomoč, čez nekaj dni smo dobili z MIZŠ informacijo, da nas ne potrebujete),
  • zasnova raziskave Covid-19 (delovni naslov) (skupaj z Uradom za razvoj in kakovost izobraževanja na MIZŠ smo že zasnovali ogrodje raziskave, pripravljali izvedbeno zasnovo, ko smo, po nekaj dneh dela, dobili informacijo z MIZŠ, da bo raziskavo opravil ZRSŠ),
  • izvedba raziskave Covid 19: Response of Education System – Slovenia (raziskava je prinesla vpogled v odziv izobraževalnega sistema in določenih deležnikov na Covid-19, pri čemer smo se posebej osredotočili na ranljive skupine otrok/učencev oz. učenk),
  • zbiranje sredstev za romske družine (družine iz devetih romskih naselij v Sloveniji, s predšolskimi in šoloobveznimi otroki, smo oskrbeli z najnujnejšimi življenjskimi in šolskimi potrebščinami ter potrebno zaščitno in računalniško opremo),
  • prevod poročila Evropske komisije Verjeten vpliv epidemije Covid-19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturi in nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov (to je tudi edina aktivnost, za katero ste se na MIZŠ odločili, da jo kot pomoč pri organizaciji izobraževanja sprejmete s strani Pedagoškega inštituta),
  • organizacija in izvedba okrogle mize Izobraževanje na daljavo – izkušnje za prihodnost? (na okrogli mizi je sodeloval tudi MIZŠ, in sicer državni sekretar in vodja enote Eurydice),
  • odzivi v medijih: objavljeni oz. posneti intervjuji v medijih, in sicer Delu, Štajerskem tedniku, Dnevniku, Radiu Prvi. Pri čemer je treba opozoriti, da smo za kompetentne odgovore na novinarska vprašanja izvedli tudi nekaj sekundarnih analiz podatkovnih baz. Smo pa, kot raziskovalke in raziskovalci na področju edukacije, bili pogosto kritični do predlaganih rešitev glede organizacije pouka s strani MIZŠ in opozarjali na težave,
  • drugo: zraven pripravljenih (in objavljenih) strokovnih in znanstvenih prispevkov ter poročil je bil objavljen tudi prispevek o pomenu odzivnih in dobro usklajenih sistemov za podporo družinam z otroki do 7. leta starosti (prispevek je bil posredovan tudi Skupnosti občin Slovenije),
  • v trenutnem obdobju naslavljamo Covid-19 v okviru številnih mednarodnih in nacionalnih aktivnosti (raziskave, seminarji za učiteljske zbore, regijska srečanja za izmenjavo praks, načrtovanje izvedbe strokovnega posveta za vrtce, izvedba usposabljanj za uporabo platforme ZOOM za strokovne delavce v VIZ …), rezultate katerih bomo objavili takoj, ko bo to mogoče.

 

Iz nabora opisanih aktivnosti je nedvoumno razvidno, da je naš odnos do razvoja znanosti profesionalen in konstruktiven, povsem nasproten temu, kar ste nam očitali na seji DZ, 19. 10. 2020.

Iz vašega izvajanja na 21. redni seji DZ je na drugi strani mogoče razbrati, da kot resorna ministrica nočete pristati na to, da je Pedagoški inštitut javni raziskovalni zavod, ki opravlja raznolike temeljne in aplikativne dejavnosti. Vodimo in izvajamo številne teoretične in empirične raziskave (na nacionalni in mednarodni ravni), skrbimo za prenos znanja na različne deležnike v vzgojno-izobraževalnem procesu, pogosto tudi zbiramo podatke s področja neodvisne evalvacije vzgojno-izobraževalnega sistema. Pri vseh teh aktivnostih nas vodijo visoka mera profesionalizma in visoka etična načela neodvisnosti znanstveno-raziskovalnega dela. Prav zato je naša temeljna naloga, da smo kot javni raziskovalni zavod do potekajočih ali predlaganih rešitev v okviru šolskega sistema tudi kritični.

Ohranjajoč raven spoštljivega komuniciranja vas pozivamo, da izrečene neresnične izjave o Pedagoškem inštitutu javno prekličete, da nam zagotovite, da svoje poslanstvo opravljamo še naprej, pod vodstvom direktorja, ki je dokazano prispeval k napredku znanstveno-raziskovalnega dela PI.

Raziskovalke in raziskovalci Pedagoškega inštituta

  • Podrobnejši opis zgoraj naštetih aktivnosti je na tej povezavi.

Spoštovana ministrica, prof. dr. Simona Kustec!

Dne 9. 10. 2020 smo na Pedagoškem inštitutu prejeli sklep Vlade Republike Slovenije [številka: 01415-56/2020/3] o nesoglasju k imenovanju prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča za direktorja javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut.

Nad sklepom Vlade RS o nesoglasju k imenovanju smo nemalo presenečeni, saj je bil zaradi preteklega dela in razvojne vizije prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič ob ponovni kandidaturi za mesto direktorja soglasno imenovan na to funkcijo s strani Upravnega odbora Pedagoškega inštituta (v katerem ima ministrstvo dva predstavnika od skupno petih članov, pri čemer noben od članov ni v nobenem koraku izbirnega postopka izrazil nasprotovanja imenovanju). Poleg tega je prejel soglasno pozitivno mnenje Znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta.

Zaposleni na Pedagoškem inštitutu se zelo čudimo odločitvi vlade, še zlasti ob odsotnosti argumentov, saj je prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič v svojem dosedanjem 5-letnem mandatu zagotovil ustrezno materialno, kadrovsko in vsebinsko podlago za kvalitetno opravljanje znanstveno-raziskovalnega dela ter okrepil mreženje Pedagoškega inštituta v mednarodnem znanstveno-raziskovalnem prostoru. Prav na podlagi tega je Pedagoški inštitut, tako Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport kot tudi vsem ostalim deležnikom na širšem vsebinskem področju vzgoje in izobraževanja v slovenskem in mednarodnem prostoru, zagotavljal verodostojne in zanesljive podatke, kakor tudi kvalitetne rezultate znanstveno-raziskovalnega dela.

Raziskovalci in raziskovalke ter zaposleni v skupnih službah Pedagoškega inštituta obdobje zadnjih petih let skozi pogoje, ki jih imamo za svoje delo, kot tudi skozi številne dosežke, projekte in aktivnosti, ter vzdušje dela na inštitutu, ocenjujemo kot zelo uspešne in ugodne (kar je v luči podhrajenosti financiranja znanstveno-raziskovalne sfere velik izziv). O znanstveni odličnosti našega dela priča tudi podatek, da je programska skupina Edukacijske raziskave, katere nosilec je Pedagoški inštitut, osvojila 24 od 25 točk in je bila najbolje ocenjena programska skupina s področja vzgoje in izobraževanja. Na Pedagoškem inštitutu je zaposlenih 43 raziskovalcev in raziskovalk skupaj s skupnimi službami, ki trenutno izvajamo 38 projektov različnih vrst in velikosti, od ARRS-ovih temeljnih raziskovalnih projektov (TRP) preko Erasmusov+ (KA2, KA3), do projektov v okviru pogodbe LDN. V mandatu tega direktorja smo prvič prijavili tudi European Council Research (ERC) projekt. Pogoji dela, ustvarjeni tudi v teku mandata prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča, so omogočili neodvisno raziskovalno delo, zagotavljali učinkovitost in doseganje projektnih ciljev ter diseminacijo rezultatov na več ravneh, pa tudi dobre medosebne odnose. Nenazadnje je kot direktor vedno odločno branil napade (politike in javnosti) na  neodvisno znanstveno-raziskovalno delo inštituta ter aktivno nastopal v reševanju širše problematike mesta znanosti v družbi ter s tem povezanega financiranja. Zaposleni torej odločno in nedvoumno soglasno podpiramo njegovo kandidaturo za direktorja.

Sklep Vlade Republike Slovenije o nesoglasju k imenovanju prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča za direktorja Pedagoškega inštituta razumemo tudi kot izraz nezaupanja oz. negativno oceno znanstveno-raziskovalnega dela, ki ga opravljamo raziskovalci in raziskovalke ter ostali zaposleni Pedagoškega inštituta. Posledica takšne odločitve bo destabilizacija kontinuiranega znanstveno-raziskovalnega dela na Pedagoškem inštitutu, kar bo vplivalo na celoten slovenski izobraževalni prostor in širše. Takšne enostranske poteze so vedno problematične, a v tem občutljivem času, ko je zaradi številnih negotovosti in nejasnosti izjemno dobro poznavanje specifike delovanja samega inštituta toliko pomembnejše za sprejemanje ustreznih odločitev (včasih tudi hitrih), so lahko posledice usodne.  Za svoje delo na tekočih raziskavah in projektih ter pri prijavljanju novih, raziskovalci in raziskovalke nujno potrebujemo (vsaj) ohranjanje že uveljavljenih raziskovalnih pogojev, da jih lahko uspešno izvajamo.

Pričakujemo torej, da kot resorna ministrica v dobrobit znanstveno-raziskovalnega dela na Pedagoškem inštitutu in njegovih zaposlenih ter v dobrobit širše strokovne javnosti na področju vzgoje in izobraževanja, javno predstavite argumente, ki bodo sklep Vlade RS o nesoglasju k imenovanju prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča za direktorja Pedagoškega inštituta ustrezno legitimirali.

Glede na dejstvo, da je bil na 17. seji Komisije za administrativne zadeve in imenovanja (dne, 6. 10. 2020) pod točko 3G obravnavan predlog soglasja k imenovanju direktorja Pedagoškega inštituta (kjer ste navedeni kot poročevalka), kar je tudi podlaga za obravnavo na seji Vlade RS, pričakujemo Vaše odgovore na naslednja vprašanja:

  • Kako pojasnjujete sklep Vlade RS o nesoglasju k imenovanju prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča za direktorja z vidika soglasne podpore Upravnega odbora in Znanstvenega sveta, in zakaj za vlado ni ustrezen kandidat za vodenje tega javnega raziskovalnega zavoda tudi v prihodnje?
  • Kako utemeljujete sklep Vlade RS o nesoglasju k imenovanju z vidika postopka izbire direktorja Pedagoškega inštituta, saj je bil postopek za prijavo kandidatov odprt več kot tri mesece?
  • V čem naj bi bila takšna odločitev Vlade RS v dobrobit znanstveno-raziskovalnega dela na Pedagoškem inštitutu in njegovih zaposlenih, kakor tudi za celoten slovenski prostor vzgoje in izobraževanja?
  • Katera merila oz. kriteriji so bili uporabljeni pri sprejemu sklepa Vlade RS o nesoglasju k imenovanju prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča za direktorja Pedagoškega inštituta?

 

Vljudno prosimo za ustrezne odgovore in pojasnila. Prosimo tudi, da odločitev spremenite in kandidatu za direktorja, ki ga je soglasno imenoval Upravni odbor Pedagoškega inštituta, izdate potrebno soglasje.

V pričakovanju Vašega odgovora Vas pozdravljamo.

S spoštovanjem

Zbor zaposlenih Pedagoškega inštituta

(s soglasno podporo – pisne izjave vseh zaposlenih hranimo v arhivu)

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije,

Neprijetno smo presenečeni nad dejstvom, da Vlada Republike Slovenije ni podala soglasja k imenovanju prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča za direktorja Pedagoškega inštituta. Prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič je za svoj program dela v naslednjem petletnem obdobju dobil soglasno podporo Znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta in tudi Upravnega odbora Pedagoškega inštituta (v nadaljevanju Upravnega odbora). Očitno je pri odločitvi prišlo do nesporazuma, saj je prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič v okviru Upravnega odbora dobil tudi podporo dveh članov Znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta, predstavnika ustanovitelja, t. j. Vlade Republike Slovenije.

Prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič je izkušen znanstvenik, dober organizator raziskovalnega dela in dober direktor. V svojem mandatu je stabiliziral poslovanje Pedagoškega inštituta, ki ga je prevzel z negativno bilanco, uredil je delovna razmerja, raziskovalke in raziskovalci Pedagoškega inštituta pa zdaj zgledno sodelujejo in pridobivajo vedno več projektov. Upamo, da je prišlo med predstavnikoma Vlade Republike Slovenije v Upravnem odboru in Vlado samo do nesporazuma.

Takšna odločitev je zelo nenavadna in ni v skladu s krepitvijo slovenskega akademskega prostora v katerem imamo javni raziskovalni zavodi pomembno vlogo in kjer ima avtonomija delovanja akademskih inštitucij osrednjo vlogo. V Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije praksi, ki ne upošteva mnenja organov javnih raziskovalnih zavodov ugovarjamo. Predlagamo, da v okviru Vlade Republike Slovenije odločitev spremenite v dobro raziskovalk in raziskovalcev Pedagoškega inštituta in slovenskega znanstveno raziskovalnega sistema.

S spoštovanjem,

Direktorji raziskovalnih zavodov, člani KOsRIS:

ARNES Akademska in raziskovalna mreža Slovenije mag. Marko Bonač
Geološki zavod Slovenije dr. Miloš Bavec
Gozdarski inštitut Slovenije dr. Primož Simončič
Institut Jozef Stefan dr. Jadran Lenarčič
Inštitut informacijskih znanosti dr. Aleš Bošnjak
Inštitut za civilizacijo in kulturo dr. Alja Brglez
Inštitut za ekonomska raziskovanja dr. Boris Majcen
Inštitut za hidravlične raziskave dr. Tanja Prešeren
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije dr. Martina Zupančič
Inštitut za kovinske materiale in tehnologije dr. Matjaž Godec
Inštitut za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič
Inštitut za novejšo zgodovino novi direktor še ni imenovan
Kemijski inštitut dr. Gregor Anderluh
Kmetijski inštitut Slovenije dr. Andrej Simončič
Mirovni inštitut dr. Iztok Šori
Nacionalni inštitut za biologijo dr. Matjaž Kuntner
Pedagoški inštitut dr. Igor Ž. Žagar
Urbanistični inštitut Republike Slovenije dr. Igor Bizjak
Zavod za gradbeništvo Slovenije dr. Aleš Žnidarič
Znanstveno raziskovalno središče Koper dr. Rado Pišot
ZRC SAZU dr. Oto Luthar

 

S spoštovanjem, v imenu vseh članov KOsRIS,

Prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik KOsRIS

Spoštovana ministrica, dr. Simona Kustec,

Javni raziskovalni zavodi predstavljamo ključen del slovenskega akademskega prostora. Izvajamo vrhunske raziskave na vseh področjih, sodelujemo s slovenskim gospodarstvom in vzgajamo mlade strokovnjake. Kot del slovenskega in evropskega akademskega sistema se ves čas zavzemamo za avtonomijo znanosti, upravljanja akademskih inštitucij, univerz in javnih raziskovalnih zavodov, in akademskega sistema vključno z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Avtonomija akademskega prostora je temelj na katerem se gradi znanstveno raziskovalni sistem in na katerem je temeljil tudi predlog novega Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti.

Znaki slabitve avtonomije znanstveno raziskovalnega prostora in položaja javnih raziskovalnih zavodov so se že nakazovali v odločitvah prejšnjega ministra pri npr. imenovanju članov predstavnikov Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlade RS) v Upravnem odboru ARRS in Sveta za znanost in tehnologijo, kjer v tako pomembnem organu ni niti en član direktor javnega raziskovalnega zavoda. Z zavrnitvijo soglasja k imenovanju prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča za direktorja Pedagoškega inštituta smo prišli do točke, ko se resno načenja avtonomija slovenskega znanstveno raziskovalnega prostora.

Spoštovano ministrico za izobraževanje, znanost in šport pozivamo, da stori vse kar je v njeni moči, da se popravi odločitev Vlade Republike Slovenije in sprejme odločitev Upravnega odbora Pedagoškega inštituta (v nadaljevanju Upravni odbor), ki jo soglasno podpira tudi Znanstveni svet Pedagoškega inštituta. Za potrjenega kandidata sta glasovala tudi oba predstavnika ustanovitelja v Upravnem odboru, zato odločitev Vlade zbuja občutek nelagodja in nezaupanja do akademske sfere.

Kolega Igorja Žagarja Žnidaršiča poznamo kot izkušenega znanstvenika, dobrega organizatorja raziskovalnega dela in enega najbolj aktivnih članov Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS). Upamo, da je prišlo med predstavnikoma Vlade RS v Upravnem odboru Pedagoškega inštituta in Vlado RS samo do nesporazuma.

V kolikor pa je ministrica oz. Vlada RS preglasovala stališče svojih predstavnikov v Upravnem odboru, odločitve ne moremo razumeti drugače kot poskus političnega kadrovanja, in Vlado RS še enkrat opozarjamo na staro resnico, po kateri znanstvena spoznanja obstojijo ali padejo zgolj na podlagi (ne)upoštevanja spoznanja drugih znanstvenih spoznanj. Če kje, je prav v znanosti prav vse odvisno od neovrgljivega načela, da je naša svoboda, svoboda drugih.

V upanju, da je prišlo samo do nesporazuma, ministrstvo, ministrico in Vlado RS pozivamo, da zadevo ponovno prouči in sprejme soglasno odločitev Upravnega odbora Pedagoškega inštituta. Predlagamo tudi, da se v predlog novega zakona vgradijo ustrezni členi tako, da do podobnih nestrokovnih odločitev v prihodnosti ne bo več prihajalo.

 

S spoštovanjem,

Direktorji raziskovalnih zavodov, člani KOsRIS:

ARNES Akademska in raziskovalna mreža Slovenije mag. Marko Bonač
Geološki zavod Slovenije dr. Miloš Bavec
Gozdarski inštitut Slovenije dr. Primož Simončič
Institut Jozef Stefan dr. Jadran Lenarčič
Inštitut informacijskih znanosti dr. Aleš Bošnjak
Inštitut za civilizacijo in kulturo dr. Alja Brglez
Inštitut za ekonomska raziskovanja dr. Boris Majcen
Inštitut za hidravlične raziskave dr. Tanja Prešeren
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije dr. Martina Zupančič
Inštitut za kovinske materiale in tehnologije dr. Matjaž Godec
Inštitut za narodnostna vprašanja dr. Sonja Novak Lukanovič
Inštitut za novejšo zgodovino novi direktor še ni imenovan
Kemijski inštitut dr. Gregor Anderluh
Kmetijski inštitut Slovenije dr. Andrej Simončič
Mirovni inštitut dr. Iztok Šori
Nacionalni inštitut za biologijo dr. Matjaž Kuntner
Pedagoški inštitut dr. Igor Ž. Žagar
Urbanistični inštitut Republike Slovenije dr. Igor Bizjak
Zavod za gradbeništvo Slovenije dr. Aleš Žnidarič
Znanstveno raziskovalno središče Koper dr. Rado Pišot
ZRC SAZU dr. Oto Luthar

 

S spoštovanjem, v imenu vseh članov KOsRIS,

Prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik KOsRIS

Spoštovana ministrica, prof. dr. Simona Kustec!

Vlada je dne 6. 10. 2020 sprejela sklep, da ne poda soglasja k imenovanju prof. dr. Igorja Žagarja Žnidaršiča za direktorja Pedagoškega inštituta (iz sklepa ni razvidno, na kateri seji je vlada to sklenila), kljub temu, da ga je soglasno potrdil Upravni odbor Pedagoškega inštituta, še pred tem pa je pozitivno mnenje soglasno podal Znanstveni svet Pedagoškega inštituta. Pozitivno mnenje smo podali glede na rezultate dela v preteklem obdobju njegovega vodenja PI in na predstavitev programa oz. vizije za naslednje obdobje.

Znanstveni svet je organ, ki lahko najbolje presoja kandidatovo ustreznost, saj je z njim v vsakodnevni komunikaciji in ima ustrezen pogled tako na kvaliteto vodstvenega kot tudi znanstveno-raziskovalnega dela. Zato nas je zavrnitev soglasja, brez kakršne koli argumentacije, vendarle presenetila.

Pričakujemo, da bosta resorno ministrstvo in vlada RS argumentirala:

  • zakaj prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič ni ustrezen kandidat ,
  • kdo bi lahko bolje in ustrezneje vodil PI brez poznavanja delovanja PI in specifik znanstveno-raziskovalnega dela, ki poteka na PI. Če tak kandidat oz. kandidatka obstaja, zakaj se ni javil_a na razpis za direktorja oz. direktorico Pedagoškega inštituta,
  • kako nameravate poskrbeti za kvaliteto in kontinuiteto znanstveno-raziskovalnega dela na PI,
  • kako bo v prihodnosti poskrbljeno za neodvisno znanstveno-raziskovalno delo na PI.

 

S spoštovanjem in v pričakovanju vaših odgovorov,

dr. Valerija Vendramin,

predsednica Znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta

Avgusta 2020 je pri založbi Springer v zbirki Major Reference Works izšel Handbook of Patriotism, ki ga je uredil dr. Mitja Sardoč. Publikacija prinaša več kot 50 poglavij, ki so jih prispevali najbolj priznani avtorji s širšega vsebinskega področja politične filozofije, politične teorije, filozofije vzgoje, psihologije, sociologije itn. Vsako od poglavij obravnava specifično temo povezano s problematiko patriotizma. Poleg ‘klasičnih’ tem, npr. lojalnost, pogum, prijateljstvo, nacionalizem, pristranskost itn., so v publikaciji predstavljeni tudi najpomembnejši ‘modeli’ patriotizma, npr. republikanski, ustavni, kozmopolitski, liberalni, kritični in multikulturni. Hkrati Handbook of Patriotism  prinaša tudi nekatere ’nove’ vsebine, ki s patriotizmom (vsaj do nedavnega) niso bile neposredno povezane, npr. federalizem, ekonomija, davki, novinarstvo, migracije, varovanje okolja, populizem, revščina itn. Dodatne informacije o publikacije so dostopne na spletni strani: https://www.springer.com/gp/book/9783319544830

Epidemija bolezni Covid-19 in obdobje po njej, ko so se vrtci pod različnimi novimi ukrepi ponovno odprli, je v preteklo šolsko leto prineslo več oziroma nove izzive, s katerimi se doslej še nismo srečali.

Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju (Pedagoški inštitut) organizira v četrtek, 26. novembra 2020, v dopoldanskem času, strokovni posvet Korona in vrtec  z namenom iskanja odgovorov na izzive, s katerimi so bili v vrtcih soočeni, in z namenom refleksije praks, ki so jih v vrtcih uporabili v času bolezni Covid-19. Strokovnim in vodstvenim delavcem želimo omogočiti, da med seboj delijo izkušnje in si tako pomagajo pri nadaljnji organizaciji izvajanja vrtčevskih dejavnosti. Želimo odpreti vprašanja o tem, kako so se z epidemijo in po njej soočali v vrtcih, kateri so bili njihovi glavni izzivi in kako so jih reševali. Z organizacijo posveta želimo nuditi podporo in pomoč zaposlenim v vrtcu, da se bodo ob morebitni podobni situaciji v prihodnje še lažje znašli.

Podrobnejši program bomo z vami delili v oktobru. Načrtujemo pa okroglo mizo, kratka predavanja in izmenjavo konkretnih praks, ki jih bodo zaposleni v vrtcih delili s kratkimi prispevki.

Zaposlenim v vrtcu (tako ravnateljem, svetovalni službi, vzgojiteljem, pomočnikom vzgojiteljev …) omogočamo pripravo in predstavitev prispevkov o tem, kako so se soočali z izvajanjem aktivnosti v času epidemije in zatem s ponovnim odprtjem vrtcev.

Za pripravo in oddajo prispevka kliknite na to povezavo, kjer je dostopnih več informacij in prijavnica.

Zavedamo se, da je predšolska vzgoja pomemben del celotnega izobraževalnega sistema, saj obstaja vedno več dokazov o pomenu zgodnjega otroštva v življenju posameznika in o koristih, ki jih kakovostne, celostne in povezane storitve v tem času prinašajo otrokom in družinam, skupnostim, občinam, pa tudi gospodarstvu. Organizacija tega posveta je prispevek Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju pod okriljem Pedagoškega inštituta h kvalitetnejši predšolski vzgoji.

Posvet se bo odvil v Ljubljani oziroma v okolici Ljubljane. Končna lokacija za izvedbo v živo bo znana oktobra, prav tako pa bo sama izvedba posveta odvisna od takratne epidemiološke slike. V primeru, da organizacija dogodka v živo ne bo mogoča, bomo posvet izvedli preko spletnih konferenčnih orodij. O končni obliki posveta vas bomo obvestili do 12. novembra.

Posvet je namenjen tako strokovnim, pedagoškim in vodstvenim delavcem v vrtcu kot tudi staršem in drugi zainteresirani javnosti.

Prijava na posvet bo možna od 1. oktobra dalje. Udeležba je brezplačna, saj so določene aktivnosti financirane s strani Evropske unije preko programa Erasmus+ in s strani fundacije Open society Foundations.

Že sedaj pa vljudno vabljeni k oddaji prispevka in k spremljanju nadaljnjih informacij!

The special issue addresses the pathways to positive youth development, the identification of individual and contextual factors that promote positive outcomes among young people. Specific focus will be on the school context and the context of youth at risk during periods of developmental transitions. The theoretical framework of the special issue is provided by the Positive Youth Development (PYD) perspective (Lerner, 2007) that has its basis in  Relational Developmental System Theory (Overton, 2015), which in turn focuses on the importance of the interplay between individual characteristics and contexts. Accordingly, the relational theory argues that young people should be studied as a product of a two-way interaction between the individual and his or her environment. The basic idea is that young people will develop positively when their strengths (internal assets) are aligned with the resources in their environment (external assets). Thus, positive youth development outcomes, such as the 5Cs (competence, confidence, character, caring, connectedness), prosocial behaviours and other indicators of societal contribution will be more probable, while risky or problem behaviours (e.g., early school leaving, aggression, anxiety) will be less frequent among young people.

The special issue invites theoretical and empirical papers addressing positive youth development in different contexts, such as:

  • School context (e.g. inclusive school climate, leadership, school type…)
  • Developmental transition contexts (e.g. transition from lower to upper secondary school; from upper secondary school to university…)
  • Migration context (e.g. migration background, minorities, refugees…)
  • Language context (e.g. majority and heritage languages, multilingual youth).

 

Guest editors:

  • Ana Kozina (Educational Research Institute, Slovenia)
  • Nora Wiium (Bergen University, Norway)

 

Proposed timeline:

  • 31.10.2020: Abstract submission (up to 250 words)
  • 30.04. 2021: Full paper submission (between 5000 and 7000 words)
  • September 2021: Publication

 

Please submit abstracts and papers to guest editors via e-mail: ana.kozina@pei.si and Nora.Wiium@uib.no

Vsem, ki ste med prejemniki vabil družbe DIRS d.o.o., z naslovom SLOVENIJA TEKMUJE, PISA RAZISKAVE, in sicer na prodajno promocijski dogodek, ki se bo odvil dne 9. 10. 2020 v Okrepčevalnici Tolminska korita, ob 9.30, sporočamo, da omenjena vabila nimajo nikakršne povezave z raziskavo PISA, ki se izvaja na Pedagoškem inštitutu, prav tako ne gre za kakršnokoli dovoljeno rabo imena raziskave PISA s strani Pedagoškega inštituta. Obenem vse naslovnike  obveščamo, da Pedagoški inštitut ne obdeluje osebnih podatkov, s katerimi razpolaga družba DIRS d.o.o. v zvezi s predmetnimi vabili. Za morebitna dodatna pojasnila smo na voljo.