Simpozij na temo retorike in pandemije / A symposium dedicated to rhetoric and pandemics

Pedagoški inštitut in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem vabita na simpozij z naslovom

Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika,

ki bo potekal 9. 9. 2021, v Dvorani Sv. Frančiška Asiškega, Koper, Slovenija.

Trenutna kriza Covid-19 je foucaultovski pojem biopolitike, ki je v akademskem in širšem kulturnem diskurzu v preteklih desetletjih postal skoraj že obrabljen, poživila. Če je bila prej zamisel, da pandemija ni zgolj – ali v določenih primerih celo ne primarno – problem naravoslovja, v veliki meri omejena na humanistično in družboslovno stroko, so v preteklem letu politične in družbene dimenzije »zdravja« postale očitne skoraj vsakomur. Pa vendarle je »pandemijo« kot politični in družbeni fenomen potrebno še podrobneje raziskati, da bi razkrili njeno pestro in raznoliko strukturo. Retorika lahko tukaj s svojo analizo aktualnega kot tudi preteklega javnega govora in komunikacije ponudi dragocen vpogled v vprašanje zakaj, kdaj in kako lahko majhna, razmnožujoča se molekularna struktura – tj. virus – postane središče velikega zanimanja politike, ekonomije, izobraževanja in številnih drugih nacionalnih in mednarodnih družbenih polj. Morda je še najpomembneje, da nam lahko pomaga razumeti, kako diskurzivne in lingvistične reprezentacije strukturirajo družbeno življenje in kako je mogoče politične odločitve s pomočjo retoričnega dispozitiva uokviriti na način, da služijo včasih neslutenim namenom.

Izbor govork in govorcev na srečanju, ki ga organizirata Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem in Pedagoški inštitut, jamči, da bodo tematike, povezane z diskurzi pandemij, obravnavane z vidika različnih perspektiv, vključujoč zgodovinske, kulturne, politične, filozofske in tudi izobraževalne vidike. Poleg individualnih prezentacij bo občinstvo ob koncu dneva lahko sodelovalo tudi na okrogli mizi, ki bo na primeru novega specialističnega programa iz retorike izpostavila pomembnost retorike kot tiste discipline, ki omogoča razumevanje različnih vidikov skupnostnega življenja.

Programski odbor simpozija: prof. dr. Igor Ž. Žagar, doc. dr. Janja Žmavc, izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik


Pandemic Discourses: Rhetoric of Contagiousness and Contagious Rhetoric

The Foucauldian notion of biopolitics that became almost a worn-out concept in academia as well as in the broader cultural discourse in the past decades has been reinvigorated by the current Covid-19 crisis. If previously the idea that pandemic is not only – or in certain respects not even primarily – an issue of natural sciences was largely limited to specialists from humanities and social sciences, in the past year political and social dimensions of “health” became apparent to almost everyone. Nonetheless, “pandemic” as a political and social phenomenon needs further exploring in order to reveal its variegated and nuanced structure. Rhetoric with its analysis of the present as well as past public speech and communication can yield especially valuable insight into why, when, and how a tiny, self-replicating molecular structure – i.e., the virus – can become a topic of immense interest for politics, economics, education and a wide variety of other academic fields and the public sphere. Perhaps, and most importantly, it can help us understand how discourse and linguistic representations structure social life and how political decisions can be reframed with the help of rhetorical dispositive in order to serve sometimes unforeseen purposes.

The selection of speakers at the meeting organized under the auspices of the University of Primorska, Faculty of Education and Educational Research Institute ensures that the topics related to the discourses of the pandemic will be thoroughly covered from various perspectives, including historical, cultural, political, philosophical as well as educational viewpoints. In addition to individual presentations, the audience will have the opportunity to attend the round table, dedicated to the new specialist program in rhetoric that will take place at the end of the day, highlighting the importance of the discipline of rhetoric as a vehicle to understand various aspects of communal life.

Program board: dr. Igor Ž. Žagar, dr. Janja Žmavc, dr. Tomaž Grušovnik


Datum in kraj / Time and place: 9. 9. 2021, Dvorana Sv. Frančiška Asiškega, Koper, Slovenija

Organizatorji: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta in Pedagoški inštitut

Organized by: the University of Primorska, Faculty of Education and Educational Research Institute, Ljubljana

 

Program (15 min. predstavitev/presentation + 5 min. diskusija/discussion):

  • 9:00 – 9:30 pozdravni nagovori / Welcome addresses
  • 9:30 – 10:00 uvodno predavanje / Keynote lecture
  • 10:00 – 11:20 prvi štirje govorci / First four speakers
  • 11:20 – 11:40 odmor za kavo / Coffee break
  • 11:40 – 13:20 drugih pet govorcev / Second five speakers
  • 13:20 – 14:15 kosilo / Lunch
  • 14:15 – 15:45 okrogla miza / Round table
  • 15:45 – 16:15 zaključna slovesnost / Closing ceremony

 

Govorke in govorci (po abecednem vrstnem tedu) / speakers (in alphabetical order):

  • dr. Kristian Bjørkdahl (Univerza v Oslu, Norveška/University of Oslo, Norway)
  • izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta/University of Primorska, Faculty of Education)
  • zasl. prof. dr. Rastko Močnik (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, upokojen/University of Ljubljana, Faculty of Arts, retired)
  • doc. dr. Barbara Rajgelj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede/University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences)
  • prof. dr. Jana Rošker (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta/University of Ljubljana, Faculty of Arts)
  • dr. Barbara Turk Niskač (Znanstveno raziskovalni center SAZU/Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts)
  • izr. prof. dr. Boris Vezjak (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta/University of Maribor, Faculty of Arts?
  • red. prof. dr. Igor Ž. Žagar (Pedagoški inštitut in Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta/Educational Research Institute and University of Primorska, Faculty of Education)

 

Program konference bo objavljen najkasneje mesec dni pred dogodkom/The final program will be available at least one month before the event.


Okrogla miza

(the round table will be in Slovenian):

 

Ali je sistematično retorično izobraževanje v visokošolskem pedagoškem izobraževanju anahronizem ali nujna sestavina formiranja učiteljev in učiteljic?

Namen okrogle mize je predstaviti program specialističnega pedagoškega usposabljanja Retorika: od  javnega nastopanja do kritičnega govorništva, ki bo v kratkem zaživelo na Pef Koper. Usposabljanje je zasnovano kot enoletni interdisciplinarni študij in je novost na področju slovenskih pedagoških visokošolskih programov.

Osnovno jedro programa predstavljajo vsebine, ki tvorijo konceptualni okvir sodobne retorične discipline, nadgrajujejo in dopolnjujejo pa ga vsebine različnih drugih strok, ki prečijo družboslovne in humanistične vede s področja jezika, edukacije in javnega diskurza v družbi. A ključna posebnost programa izhaja iz njegove izvirne, to je klasične oz. antične perspektive retoričnega izobraževanja, ki je specifično tako v smislu nabora vsebin kot tudi metod, predvsem pa omogoča celovito in sistematično oblikovanje učitelja_ice – govorca_ke, ki v tem procesu ne usvaja le znanja in razvija spretnosti, temveč se oblikuje tudi v določeno osebnost na moralni, intelektualni in estetski ravni. Program bodoče učitelje_ice povsem odkrito vzgaja in izobražuje za kritično govorništvo, ki znajo to vednost smiselno in didaktično ustrezno prenesti v pedagoški proces. A hkrati ima takšno izobraževanje še drugotni cilj. Retorično usposobljeni učitelji_ice se v procesu izobraževanja hkrati oblikujejo tudi v aktivne državljane_ke, ki razumejo pomen aktivnega poseganja v vsakdanja družbeno-politična dogajanja in se kot primerno usposobljeni posamezniki_ce nanje lahko ustrezno odzivajo.

Na okrogli mizi bomo poskušali skozi odpiranje nekaterih temeljnih vprašanj o sodobnem visokošolskem pedagoškem izobraževanju in profesionalnem razvoju učiteljev_ic pokazati na aktualnost in potrebnost takšnega programa.

Sodelujoči_e:

  • izr. prof. dr. Damijan Štefanc, FF UL (izredni profesor za področje didaktike)
  • prof. Mojca Cestnik, OŠ Polzela (dolgoletna učiteljica slovenščine in retorike na OŠ Polzela)
  • doc. dr. Nina Žavbi, AGRFT UL (visokošolska učiteljica za področje govora, sodelovala pri oblikanju programa)
  • izr. prof. Tomaž Grušovnik, Pef UP (izredni profesor za področje filozofija vzgoje in izobraževanja, sodeloval pri oblikovanju programa)
  • red. dr. Igor Ž. Žagar (redni profesor retorike in argumentacije soavtor programa)
  • doc. dr. Janja Žmavc (docentka za področje jezikoslovja, soavtorica programa).

 

Dogodek bo potekal v hibridni obliki, v živo in po video povezavi/The event will take place in a hybrid form, with live and online presentations.

Prijavite se preko spletnega obrazca TUKAJ. / Register through online form HERE.

 

Pri reviji Educational Philosophy and Theory (letnik 53, št. 8) je izšla tematska številka ’Talents and Distributive Justice’, ki prinaša prispevke o različnih razsežnostih problematike talentov in distributivne pravičnosti. Avtorji prispevkov so Mitja Sardoč in Tomaž Deželan, Jaime Ahlberg, Johannes Giesinger, Kirsten Meyer, Johathan J.B. Mijs, Mark C. Vopat in Winston C. Thompson. Gostujoči urednik tematske številke je dr. Mitja Sardoč. Kazalo tematske številke: https://www.tandfonline.com/toc/rept20/current

Pedagoški inštitut, Fakulteta za družbene vede (Univerza v Ljubljani) in Filozofska fakulteta (Univerza v Mariboru, Slovenija) so v četrtek, 27. maja 2021 izvedle mednarodni spletni simpozij Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem. Osnovni cilj simpozija je bil preseči ‘konvencionalno modrost’, povezano z radikalizacijo in nasilnim ekstremizmom, ki ga najbolje predstavljajo številni slogani, metafore in ostali klišeji. Predavatelji so predstavili široko paleto vprašanj, problemov in izzivov, ki jih obstoječe študije na tem vsebinskem področju spregledajo, zanemarjajo ali celo ignorirajo. Spletnega simpozija se je udeležilo več kot 50 slušateljev tako iz Slovenije kakor tudi tujine.

Predavatelji na tem spletnem simpoziju (po abecednem vrstnem redu) so bili: prof. Vittorio Bufacchi (University College Cork, Irska), prof. Quassim Cassam (Univerza v Warwicku, Velika Britanija), prof. Rita Floyd (Univerza v Birminghamu, Velika Britanija), prof. Michael Hand (Univerza v Birminghamu, Velika Britanija), prof. Richard Jackson (Univerza v Otagu, Nova Zelandija), prof. Friderik Klampfer (Univerza v Mariboru, Slovenija), prof. Nenad Miščević (Univerza v Mariboru), prof. Fathali Moghaddam (Univerza Georgetown, ZDA), prof. Laura D’Olimpio (Univerza v Birminghamu, Velika Britanija), dr. Mitja Sardoč (Pedagoški inštitut), prof. Boris Vezjak (Univerza v Mariboru).

Vsi panelisti na simpoziju so izpostavili pomen različnih teoretskih poudarkov v okviru razprav o problematiki radikalizacije in nasilnega ekstremizma, saj postanejo predlagani ukrepi na tem vsebinskem področju vse prepogosto del problema in ne rešitev. To potrjuje vrsta zgrešenih srečanj in zamujenih priložnosti različnih programov spoprijemanja s problematiko radikalizacije in nasilnega ekstremizma.

Za dodatne informacie o spletnem simpoziju Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem kliknite tukaj: https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/projekti/radikalizacija-in-nasilni-ekstremizem/symposium/

Povzetki posameznih predstavitev so dostopni na spletni strani: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2021/05/abstracts_radicalisation.pdf

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi Sklepa o izboru tem nacionalnih evalvacijskih študij in njihovem financiranju za obdobje 24 mesecev št. 013-26/2012-367 z dne 7. 10. 2020 v povezavi s 6. členom Protokola o določanju in načinu izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij z dne 17. 3. 2015 ter spremembami z dne 16. 7. 2018 in dne 14. 12. 2018 (v nadaljevanju: protokol), v zvezi z 4. odstavkom 19. člena Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (UR. l. RS, št. 7/14, 27/17 in 47/19) objavlja

JAVNO POVABILO – Ponovitev razpisa

za zbiranje predlogov za nacionalno evalvacijsko študijo s trajanjem 24 mesecev z naslovom

ANALIZA POTREB, POGOJEV IN MOŽNOSTI OBVEZNEGA VKLJUČEVANJA OTROK V ENEGA IZMED PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA SOCIALNE, EKONOMSKE IN KULTURNE NEENAKOSTI

 

Dostopna in kakovostna predšolska vzgoja je pomembno področje dobrobiti prebivalstva. Vključenost v kakovostno predšolsko vzgojo spodbudno vpliva na otrokov razvoj, ima pomembno socializacijsko funkcijo ter povečuje možnosti za boljše učne dosežke na višjih ravneh izobraževanja. Prav tako je vključenost otrok v predšolsko vzgojo pomemben ukrep za blaženje negativnih posledic revščine in zmanjševanje socialne ter ekonomske neenakosti. Pomen predšolske vzgoje prepoznavajo tudi politike EU, kjer so med drugim cilji povezani s povečevanjem vključenosti otrok v to raven izobraževanja.

V začetku šolskega leta 2019/20 je bila stopnja vključenosti otrok starih 1–5 let v predšolsko vzgojo 82,7 % (SURS, 28. 5. 2020). Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94,3 %, SURS 2019/20). Prav tako je bila večina otrok vključenih v celodnevne programe.

Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)[1], je predvideval 95 % vključenost štiri in petletnih otrok v predšolsko izobraževanje do leta 2020. Slovenija tega cilja do zdaj še ni dosegla, se mu je pa zelo približala. V šolskem letu 2019/20 je vrtec obiskovalo 94,1 % otrok te starosti. Iz teh številk lahko sklepamo, da se približno 6% otrok vključi v obvezno osnovnošolsko izobraževanje brez predhodne vključitve v vrtec.

Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030)[2] pa je kazalnik vključenosti v predšolsko vzgojo in varstvo zvišala in določila, da bi do leta 2030 moralo biti vključenih vsaj 96 % otrok med tretjim letom starosti in šoloobvezno starostjo.

V EU dokumentu »Proposal for key principles of a Quality Framework for Early Childhood Education and Care«[3] je opredeljeno, da mora vrtec nuditi varno in spodbudno okolje, ki bo vsakemu otroku omogočil razvoj njegovih potencialov na celosten način.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (2011: 72), ki predstavlja konceptualne rešitve sistema vzgoje in izobraževanja med cilji na področju predšolske vzgoje predvideva večji delež otrok, vključenih v vrtce, predvsem otrok, starih 4 in 5 let ter večjo vključenost otrok iz socialno in kulturno manj spodbudnega okolja. V omenjenem dokumentu je zapisano, da tuje in slovenske raziskave kažejo, da ima kakovostno delo v vrtcu ugoden vpliv na govorni razvoj otrok in njihov socialni razvoj ter pripravljenost za šolo – pripravljenost za učenje in akademske dosežke. Pomembno je poudariti tudi vertikalno povezanost z naslednjo vzgojno-izobraževalno ravnjo – raziskave namreč kažejo tudi, da so pozitivni učinki vrtca trajnejši, če se v OŠ z njimi nadaljuje (profesionalna, pedagoška in razvojna kontinuiteta[4]).

Države EU se razlikujejo v tem, ali je obisk predšolske vzgoje obvezen ali ne. Pripravo na šolo oz. obvezno vključitev eno leto pred vstopom v šolo ima 19 izobraževalnih sistemov v Evropi, t. j. 44 % (43 izobraževalnih sistemov v 38 evropskih državah)[5]. Da bi otrokom omogočile boljše vključevanje v šolski sistem, države nudijo tudi različne oblike/programe za spodbujanje govora in komunikacije bodisi v učnem jeziku, bodisi v otrokovem maternem jeziku, ki ni učni jezik (teh držav je veliko manj). V Nemčiji nudijo posebno podporo osebju, ki dela z otroki, katerih materni jezik ni učni jezik (priseljenci, begunci). V nekaterih državah s posebnimi instrumenti merijo otrokove sporazumevalne zmožnosti npr. v Avstriji predšolskim otrokom od 3. do 6. leta starosti s pomanjkljivim znanjem jezika nudijo posebno pozornost v času njihovega bivanja v vrtcu (med igro, rutino ipd.), znanje jezika spremljajo in tudi evalvirajo, pred vstopom v šolo pa testirajo otroke v vrtcu in jih nato vključijo v pripravljalnice (možnost fleksibilnega vstopa v prvi razred)[6] Na Danskem pri triletnih otrocih, ki niso vključeni v vrtec, testirajo raven njihovega jezikovnih zmožnosti (odločitev je na ravni občine, kako to izvedejo, pri kateri starosti itd.). V primeru, da ne dosegajo ustrezne ravni, mora občina zagotoviti podporni program v različnem obsegu ur.[7] Na Norveškem[8] in Švedskem v vrtcih potekajo različne oblike spremljanja otrokovega razvoja, kamor je vključeno tudi spremljanje otrokovih sporazumevalnih zmožnosti[9].

V slovenskem vzgojno izobraževalnem prostoru smo v zadnjem obdobju deležni velikega števila pobud različnih deležnikov (ravnateljev/ravnateljic, učiteljev/učiteljic, županov/županj različnih občin…) glede potrebe po ustreznejšem znanju slovenskega jezika ter krepitvi socialnih veščin (predvsem ranljivih skupin) pred vstopom v šolski prostor s težnjo po obveznem obiskovanju programa predšolske vzgoje.

Tudi Strategija Slovenije 2030[10] opozarja na pomembnost dejstva, da učenje za in skozi vse življenje zajame čim širšo populacijo, pri čemer sta ključni kakovost in dostopnost, s posebno skrbjo za prikrajšane skupine. Učinkovit in kakovosten izobraževalni sistem, katerega namen je priprava posameznika na uspešno delo, kakovostno življenje in sodelovanje v družbi, je osnovni pogoj za konkurenčno gospodarstvo in družbeno blaginjo. Pri svojem drugem najpomembnejšem cilju, »znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo”, izraža zahtevo po zmanjševanju vrzeli v znanju in spretnostih, da bi tako kot družba v celoti prispevali tudi k nižjemu tveganju socialne izključenosti posameznikov. Že iz tega je razvidno, da se Republika Slovenija pri krovnih strateških ciljih razvoja zaveda sprejetih obveznosti, da varuje šibkejše in socialno izključene posameznike in skupnosti, med katere se uvrščajo tudi otroci, ki prihajajo iz ranljivih skupin (priseljenci, socialno-depriviligirani otroci, otroci v bolnišnicah – dolgotrajno bolni otroci, tudi otroci iz romskih skupnosti, itd.).

Med aktivnostmi za dosego tega cilja pa Strategija določa spodbujanje nižje izobraženih in drugih prikrajšanih skupin k vključitvi v izobraževanje in učenje za lažji prehod in obstanek na trgu dela ter z zmanjšanjem tveganja socialne izključenosti in zagotavljanjem kakovostnega življenja.

V Sloveniji je bila v letu 2020 zaključena nacionalna evalvacijska študija z naslovom Evalvacija modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik (2017–2020)[11][i]. Izsledki študije navajajo, da je »med ukrepi in dejavnostmi, ki bi po mnenju respondentov (najbolj) pripomogli k še uspešnejšemu jezikovnemu vključevanju učencev Romov, največkrat omenjena še doslednejša vključitev romskih otrok v vrtec, delo s starši oz. njihova vključitev v šolsko delo otrok, obvezno obiskovanje dodatnih dejavnosti za čim večjo izpostavljenost jeziku tudi v prostem času, med počitnicami itd« (Knez idr. 2020: 638).

Študija prav tako opredeljuje, da bi veljalo čim prej sprejeti zakonodajo in potrebne dokumente, ki bi tudi v predšolskem obdobju migrantskim otrokom omogočalo sistematično učenje slovenščine, in sicer tudi tistim (npr. v obliki dopoldanskih ali popoldanskih jezikovnih uric), ki niso vključeni v program predšolske vzgoje. Pomembno je tudi krepiti zavedanje, da otroci s preselitvijo v drugo državo izgubijo svoje najmočnejše orodje za učenje – svoj materni jezik, ki ga najverjetneje edino dobro obvladajo, zato predstavlja zanje v prehodnem obdobju učno gradivo v prvem jeziku pri spoznavanju novih konceptov, s katerimi se v slovenščini seznanja pri različnih predmetih, veliko pomoč (Knez idr. 2020: 645).

Z namenom sistemske vzpostavitve pomoči pri učenju slovenščine kot drugega jezika na predšolski stopnji (še zlasti, če so otroci ob vključitvi v vrtec starejši od treh let), ki bi otroke priseljence kljub drugačnemu jezikovnemu in tudi sociokulturnemu ozadju uspešno pripravila na jezikovne zahteve, ki jih prinaša vključitev v osnovno šolo, je v zaključni fazi priprava dodatka h Kurikulu za vrtce v kontekstu začetnega učenja slovenščine kot drugega jezika za predšolske otroke.

Slovenija je sicer že pred časom uvedla brezplačne krajše programe za petletne otroke, ki niso vključeni v vrtec.

Krajši programi v obsegu 240 ur so namenjeni predvsem otrokom iz t.i. ranljivih skupin oziroma otrokom, ki živijo v odročnih krajih in je vrtec zanje preveč oddaljen, da bi jih starši pripeljali tja vsak dan. Zato je določen tudi nižji normativ za oblikovanje oddelka krajšega programa, ki se oblikuje že, ko je zagotovljena vključitev vsaj petih otrok (v primeru vključitve otrok iz ranljivih skupin sicer je regularen normativ za oblikovanje oddelka krajšega programa 8 – 12 otrok). Kljub pričakovanjem, da bodo vrtci organizirali v svojih okoljih več tovrstnih programov, pa so izkušnje pokazale, da interes vrtcev ni tako velik oziroma, da se soočajo z določenimi težavami, ki ovirajo večje število organiziranih krajših programov. Krajši programi v vrtcu morajo biti načrtovani v skladu s Kurikulom za vrtce ter morajo otrokom zagotoviti dobro počutje, sprejetost in biti v podporo njihovemu razvoju in napredku. To pomeni, da morajo strokovni delavci pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju vzgojno-izobraževalnega dela v oddelku krajšega programa upoštevati vsa načela in cilje Kurikula za vrtce ter zagotavljati uravnoteženost dejavnosti iz vseh šestih področij dejavnosti Kurikula za vrtce.

Organiziranje oddelkov krajših programov v vrtcih pomeni tudi uresničevanja cilja, ki so ga opredelili Združeni narodi kot področje trajnostnega razvoja v točki 4.2[12]. Slednji predvideva, da bi morale vse deklice in dečki do leta 2030 imeti dostop do kakovostnega razvoja v zgodnjem otroštvu, do varstva in predšolske vzgoje, kar je tudi v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah[13], ki priznava izobraževanje kot pravico in z 11. načelom Evropskega stebra socialnih pravic[14], ki opredeljuje, da imajo vsi otroci pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva.

V zbirki Kakovost v vrtcih in šolah[15](2019), ki je nastala v okviru ESS projekta (nosilka: Šola za ravnatelje) je pojasnjeno, da je na področju predšolske vzgoje pomembno spremljanje napredka vseh otrok na različnih področjih razvoja in učenja ter zagotavljanje vzpodbudnega, varnega učnega okolja in nudenje ustrezne podpore vsakemu posameznemu otroku pri razvoju in učenju. Skladno s tem ter načeli predšolske vzgoje in Kurikula za vrtce so opredelili standarde kakovosti razvoja in učenja otrok[16]. Pri tem so izhajali iz razmisleka o tem, kakšne otroke želimo vzgojiti in česa jih želimo naučiti v času vključenosti v vrtec. Standardi na področjih razvoja in učenja otrok izpostavljajo naslednje poudarke: govorne zmožnosti, mišljenje, porajajočo se pismenost, socialne zmožnosti in spretnosti, samostojnost, gibalni razvoj in skrb za zdravje.

Za obvezno vključitev otrok v sistem predšolske vzgoje v Sloveniji ni podlage niti v Zakonu o vrtcih (Uradni list RS, št.100/05– uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10– ZUPJS, 94/10– ZIU, 40/12– ZUJF,14/15– ZUUJFO, 55/17 in 18/21) in Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št.16/07– uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12– ZUJF, 57/12– ZPCP 2D,47/15,46/16,49/16 – popr. in 25/17– ZVaj) niti v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011), ki predstavlja konceptualne rešitve sistema vzgoje in izobraževanja.

Glede na zgoraj navedeno je izziv za slovenski prostor v prihodnje razmislek o tem, ali tudi v Sloveniji uvesti obvezen obisk določenega števila ur predšolske vzgoje za vse otroke, hkrati pa zagotoviti vertikalno povezanost z vidika profesionalne, pedagoške in razvojne kontinuitete z osnovnošolskim izobraževanjem.

Namen študije z naslovom Analiza potreb, pogojev in možnosti obveznega vključevanja otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje z vidika zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti je doprinos k razmisleku o morebitnem obveznem obiskovanju ene od obstoječih oblik programov predšolske vzgoje, saj je evidentno, da ima vključenost otrok (predvsem za otroke iz ranljivih skupin) v kakovostno predšolsko vzgojo pozitiven učinek iz mnogih vidikov. S predlagano evalvacijsko študijo bi želeli pridobiti utemeljene informacije in podatke glede potreb, pogojev in možnosti obveznega vključevanja otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje z vidika zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti. Izpostavljamo, da bo študija za odločevalce predstavljala pomembno podlago za morebitne spremembe na področju obveznega vključevanja otrok v predšolske programe.

Študija naj se osredotoči na naslednje vidike:

  1. analizo dodane vrednosti uvedbe obvezne vključitve otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje v kontekstu zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti in prispevka k večji pravičnosti pri zagotavljanju dostopnosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji;
  2. identifikacijo primerov dobrih praks obveznega vključevanja otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje v tujini;
  3. analizo izkušenj različnih deležnikov vzgoje in izobraževanja (npr. otrok, vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev v 1. razredu, svetovalnih delavk/delavcev, vodstva vrtcev in osnovnih šol, staršev ipd.) glede udeležbe otrok v krajših programih z vidika zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti;
  4. oblikovanje predloga morebitnega novega programa oziroma oblikovanje predloga izboljšanja obstoječih programov, da bi lahko v največji meri korigiral socialno, ekonomsko in kulturno neenakost pred vstopom v osnovnošolski prostor;
  5. identifikacijo pogojev in možnosti (zagotavljanje dovolj velikega števila vpisnih mest v vrtcih, kadrovske zmogljivosti, prostorske kapacitete, finančne posledice, kakovost izvedbe predšolske vzgoje..) v primeru obvezne vključitve otrok v posamezne vrste programov predšolske vzgoje;
  6. identifikacijo izzivov in izboljšav glede vertikalne povezanosti z vidika profesionalne, pedagoške in razvojne kontinuitete med predšolskim sistemom VIZ (vrtcem) in osnovnošolskim izobraževanjem
  7. pripravo strokovnih podlag in usmeritev za edukacijsko politiko v kontekstu morebitne uvedbe obvezne vključitve otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje z vidika zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti;

 

  • pripravo nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju vrtcev (in šol), v kontekstu morebitnega novega programa oziroma oblikovanja predloga izboljšanja obstoječih programov.

 

PODROBNEJŠA NAVODILA ZA PRIPRAVO VSEBINE PREDLOGA NACIONALNE EVALVACIJSKE ŠTUDIJE

Vsebina predloga posamezne nacionalne evalvacijske študije vsebuje naslednje elemente v skladu s 7. členom protokola:

  • Uvod, ki vsebuje vsaj naslednje elemente:
    • Formalni okvir študije,
    • Opredelitev ciljev študije,
    • Argumentacija smiselnosti vsakega opredeljenega cilja,
    • Ocena stopnje uresničljivosti raziskovalnih ciljev in opredelitev morebitnih omejitev glede doseganja posameznih raziskovalnih ciljev.
    • Metode raziskovanja, ki zajemajo vsaj naslednje elemente:
      • Predvidene metode raziskovanja glede na posamezne raziskovalne cilje (za vsak cilj posebej se opredelijo vse predvidene raziskovalne metode)
  • Za kvantitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. anketa, strukturirano opazovanje, eksperiment) je potrebno opredeliti:
    • osnovno populacijo ter tip, osnovno strukturo in obseg raziskovalnega vzorca,
    • način zbiranja podatkov z opredelitvijo načina zagotovitve ustrezne (načelno vsaj 50%) stopnje realizacije vzorca na vseh ravneh oz. z argumentacijo o zagotavljanju nepristranskosti vzorca,
    • uporabljen inštrument (npr. okvirna vsebina vprašalnika/načrt opazovanja…)
    • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
      • Za kvalitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. intervju, fokusna skupina, opazovanje z udeležbo) je potrebno opredeliti:
        • populacijo, ki jo raziskujemo ter način vzorčenja,
        • uporabljeni inštrument (usmeritvena vprašanja za intervju ali fokusno skupino/načrt opazovanja),
        • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
    • Za sekundarno analizo podatkov je potrebno navesti vir in značilnost podatkov ter predvidene metode njihove obdelave.
  • Strokovni življenjepisi nosilca predloga in članov raziskovalne skupine, iz katerih so razvidni podatki za ugotavljanje raziskovalne usposobljenosti (9. člen protokola). Življenjepisi morajo biti predloženi v skladu z obrazcem EUROPASS v slovenskem jeziku.
  • Časovni načrt nacionalne evalvacijske študije s predvidenim obsegom financiranja.

 

Prvo (preliminarno) poročilo se pričakuje do konca maja 2022 in zaključno poročilo ob koncu časovnega poteka evalvacijske študije.

Finančna sredstva, namenjena za izvedbo študije, znašajo 20.000 EUR.

V izbirni postopek se bodo uvrstile vse prijave, ki bodo v roku 30 dni od objave javnega povabila na spletnih straneh, in sicer do 12.00 ure zadnjega dne navedenega roka, posredovane na naslov Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, z oznako »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNO POVABILO – EVALVACIJSKE ŠTUDIJE«.

Pedagoški inštitut v roku 10 dni po izteku roka prijave identificira morebitne nepopolne predloge in njihove prijavitelje pozove k dopolnitvi. Če prijavitelj v roku 10 dni od prejema poziva ne posreduje popolne vloge, se njegov predlog zavrže.

 

prof. dr. Simona KUSTEC

MINISTRICA

 


[1] https://ec.europa.eu/education/policies/european-policy-cooperation/et2020-framework_sl

[2] https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6125-2021-INIT/sl/pdf

[3] https://ec.europa.eu/assets/eac/education/policy/strategic-framework/archive/documents/ecec-quality-framework_en.pdf

[4] https://www.oecd.org/publications/starting-strong-v-9789264276253-en.htm

[5] Key Data on Early Childhood Education and Care in Europe (2019): https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/key-data-early-childhood-education-and-care-europe-%E2%80%93-2019-edition_en

[6] https://www.oecd.org/education/school/SS5-country-background-report-austria.pdf

[7] http://www.oecd.org/education/school/SS5-country-background-report-denmark.pdf

[8] http://www.oecd.org/norway/early-childhood-education-and-care-policy-review-norway.pdf

[9] https://www.fruehe-chancen.de/fileadmin/PDF/Archiv/Expertise_Schweden_DJI_final.pdf

[10]https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf

[11]Evalvacija modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik (2017–2020)

[12] The 2030 Agenda for Sustainable Development, United Nations, 2015.

[13] Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, 2012/C 326/02

[15] http://solazaravnatelje.si/index.php/dejavnosti/zaloznistvo/zbirka-kakovost-v-vrtcih-in-solah

[16] http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6989-29-9.pd

 

Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, na podlagi 106. ter 112. in 113. člena pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20 in 145/20) ter Obvestila direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS o dodelitvi mentorskih mest raziskovalnim programom v letu 2021 in okvirnem številu mentorskih mest raziskovalnim programom za čas trajanja raziskovalnega programa (št. 6316-18/2020-21 z dne 1. 4. 2021)

objavlja

JAVNI RAZPIS

ZA KANDIDATA/KO ZA MLADEGA RAZISKOVALCA ALI MLADO RAZISKOVALKO ZA RAZISKOVALNO PODROČJE »JEZIKOSLOVJE«

 

(1) Kandidat/ka za mladega raziskovalca ali mlado raziskovalko (v nadaljevanju MR) mora po 113. členu Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20 in 145/20) (v nadaljevanju Pravilnik) do 30. 09. 2021 izpolnjevati naslednje pogoje:

  • ima najmanj univerzitetno izobrazbo humanističnih ali družboslovnih smeri, doseženo po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, in povprečno oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00 ter izpolnjuje pogoje za vpis na podiplomski študij tretje stopnje, ali
  • ima izobrazbo, doseženo po študijskem programu druge stopnje humanističnih ali družboslovnih smeri, sprejetem v Republiki Sloveniji po 11. juniju 2004, in povprečno oceno vseh izpitov in vaj na študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje najmanj 8,00 (upošteva se tudi ocena diplomskega in magistrskega dela), ali
  • ima magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu humanističnih ali družboslovnih smeri, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, ali
  • ima glede na prvo, drugo in tretjo alinejo primerljivo izobrazbo, doseženo na univerzah v tujini, in
  • starost do vključno 28 let (upošteva se letnica rojstva); starostna meja se dvigne nad 28 let, če je MR brez finančne podpore že opravil/a eno oziroma dve leti podiplomskega študija tretje stopnje, in sicer se za vsak opravljen letnik doda eno leto.

 

(2) Če se kandidat/ka za MR ob sklenitvi pogodbe vpisuje v drugi oziroma tretji letnik študijskega programa tretje stopnje, povprečna ocena dodiplomskega študija po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma povprečna ocena vseh izpitov in vaj študijskega programa prve stopnje in študijskega programa druge stopnje ni pomembna. Če ima kandidat/ka opravljen magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, povprečna ocena dodiplomskega študija ni pomembna.

(3) Če je kandidat/ka za MR izkoristil/a dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo v trajanju najmanj šestih mesecev, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se starostna meja dvigne nad 28 let. Enako velja za daljšo, najmanj šestmesečno dokumentirano bolezensko odsotnost kandidata/ke.

(4) Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS ne financira kandidatov/tk za MR, ki se ob podpisu pogodbe vpisujejo v dodatno leto študijskega programa tretje stopnje oziroma so navedeni status že izkoristili/e, kandidatov/tk, ki so prek agencije že bili financirani/e v programu mladih raziskovalcev, in kandidatov/tk, ki že imajo opravljen doktorat znanosti.

(5) Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS financira usposabljanje MR do doktorata znanosti, in sicer največ 4 leta, če so vpisani v študijski program tretje stopnje.

(6) Merila za ocenjevanje kandidatov/tk za MR v skladu s 114. členom Pravilnika so:

  • povprečna ocena vseh izpitov in vaj (brez diplome) na univerzitetnem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma na študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje; opravljenih mora biti najmanj 80 odstotkov vseh izpitov in vaj;
  • že zaključen magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004;
  • vpis v študijski program tretje stopnje;
  • prejete nagrade oziroma priznanja;
  • objavljeni članki;
  • sodelovanje pri raziskovalnem delu;
  • ocena razgovora s kandidatom/ko.

 

(7) Izbrani/a kandidat/ka za MR se mora posebej prijaviti tudi na Razpis za vpis v doktorske študijske programe v študijskem letu 2021/2022 na izbrani fakulteti podiplomskega študija. Izbrani/a kandidat/ka, ki se ne bo vpisal/a v podiplomski študij do vpisnih rokov, ne bo mogel/la skleniti pogodbe o usposabljanju MR z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS.

(8) Usposabljanje MR se bo predvidoma začelo 01. 10. 2021 oz. z datumom, ki ga bo določila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS s pogodbo o usposabljanju MR.

(9) Z izbranim/ kandidatom/ko bo sklenjeno delovno razmerje s polnim delovnim časom za določen čas do konca usposabljanja do doktorata, v skladu z roki, določenimi v pogodbi o usposabljanju MR.

(10) Kandidati/ke naj pošljejo pisne prijave in priložijo:

  • dokazilo o izobrazbi,
  • potrdilo o povprečni študijski oceni vseh izpitov in vaj (brez diplome),
  • potrdilo o vpisu na podiplomski študij tretje stopnje (lahko se priloži naknadno),
  • kratek življenjepis z navedbo prejetih nagrad oz. priznanj,
  • bibliografijo objavljenih člankov in opis dosedanjega sodelovanja pri raziskovalnem delu,
  • motivacijsko pismo (kaj in zakaj želi kandidat/ka raziskovati, področja),
  • druge dokumente, ki kažejo na njihovo kvalificiranost za raziskovalno delo (priporočilna pisma ipd.).

 

Prednost imajo kandidatke in kandidati z raziskovalnimi izkušnjami ter raziskovalnimi interesi s področja jezikoslovja, zlasti na področjih jezikovne pragmatike, retorike in argumentacije z močno navezavo na področje vzgoje in izobraževanja.

Kandidati/ke naj prijavo in dokazila pošljejo do vključno 31. 05. 2021 s priporočeno pošto na naslov (kot pravočasno oddane se štejejo prijave oddane na pošti z datumom 31. 05. 2021) :

Pedagoški inštitut
Gerbičeva 62
1000 LJUBLJANA

z obveznim pripisom na sprednji strani ovojnice: »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA MR V LETU 2021« ter na zadnji strani ovojnice navedejo svoj polni naslov, telefonsko številko in e-poštni naslov.

Nepravočasne vloge bodo zavržene, vloge z nepravilno označeno ovojnico pa bodo vrnjene pošiljatelju.

Izbrani/e kandidati/ke bodo po zaključenem roku za prijavo na javni razpis povabljeni/e na osebni razgovor.

Vsi/e prijavljeni/e kandidati/ke bodo o izboru obveščeni/e po elektronski pošti najpozneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo na javni razpis.

Vprašanja o razpisu, vsebini in področjih raziskovanja naj kandidati/ke naslovijo neposredno na predvideno mentorico dr. Janjo Žmavc na naslov janja.zmavc@pei.si.

 

Ljubljana, 17. 05. 2021

v.d. direktorja

prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič

 

Mednarodni spletni simpozij Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem (izveden bo v četrtek, 27. maja 2021, v spletni obliki) združuje vodilne sodobne raziskovalce na širšem vsebinskem področju radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma. Osnovni cilj tega simpozija je preseči ‘konvencionalno modrost’, povezano z radikalizacijo in nasilnim ekstremizmom, ki ga najbolje predstavljajo številni slogani, metafore in ostali klišeji. Predavatelji bodo predstavili široko paleto vprašanj, problemov in izzivov, ki jih obstoječe študije na tem vsebinskem področju spregledajo, zanemarjajo ali celo ignorirajo. Spletni simpozij Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem je brezplačen in odprt za javnost (ob predhodni registraciji).

Predavatelji na tem spletnem simpoziju (po abecednem vrstnem redu) so: prof. Vittorio Bufacchi (University College Cork, Irska), prof. Quassim Cassam (Univerza v Warwicku, Velika Britanija), prof. C.A.J. Coady (Univerza v Melbournu, Avstralija), prof. Tomaž Deželan (Univerza v Ljubljani), prof. Rita Floyd (Univerza v Birminghamu, Velika Britanija), prof. Michael Hand (Univerza v Birminghamu, Velika Britanija), prof. Richard Jackson (Univerza v Otagu, Nova Zelandija), prof. Friderik Klampfer (Univerza v Mariboru, Slovenija), prof. Nenad Miščević (Univerza v Mariboru), prof. Fathali Moghaddam (Univerza Georgetown, ZDA), prof. Laura D’Olimpio (Univerza v Birminghamu, Velika Britanija), dr. Mitja Sardoč (Pedagoški inštitut), prof. Boris Vezjak (Univerza v Mariboru), prof. Igor Ž. Žagar (Educational Research Institute, Slovenia).

Mednarodni spletni simpozij Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem organizirajo Pedagoški inštitut, Fakulteta za družbene vede (Univerza v Ljubljani) in Filozofska fakulteta (Univerza v Mariboru, Slovenija).

Za vsa vprašanja o simpoziju pošljite sporočilo koordinatorju simpozija, dr. Mitji Sardoču (e-pošta: mitja.sardoc@guest.arnes.si).

Za dodatne informacije o simpoziju kliknite TUKAJ.

Za registracijo na spletni simpozij Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem pa kliknite TUKAJ.


The international online symposium Making Sense of Radicalization and Violent Extremism (to be carried out online on Thursday, May 27) brings together some of the leading contemporary scholars working on a range of issues associated with radicalization, violent extremism and terrorism in general. Its overall aim is to move beyond the ‘conventional wisdom’ associated with radicalization and violent extremism best represented by many of its well-known slogans, metaphors as well as various thought-terminating clichés. Speakers will address a wide range of issues, problems, and challenges existing scholarship leaves either neglected or outrightly ignored. This online symposium is free and open to the public (with previous registration required). A detailed program of the symposium will follow.

Speakers at this online symposium include (in alphabetical order): Prof. Vittorio Bufacchi (University College Cork, Ireland), Prof. Quassim Cassam (University of Warwick, UK), Prof. C.A.J. Coady (University of Melbourne, Australia), Prof. Tomaž Deželan (University of Ljubljana, Slovenia), Prof. Rita Floyd (University of Birmingham, UK), Prof. Michael Hand (University of Birmingham, UK), Prof. Richard Jackson (University of Otago, New Zealand), Prof. Friderik Klampfer (University of Maribor, Slovenia), Prof. Nenad Miščević (University of Maribor, Slovenia), Prof. Fathali Moghaddam (Georgetown University, USA), Prof. Laura D’Olimpio (University of Birmingham, UK), Dr. Mitja Sardoč (Educational Research Institute, Slovenia), Prof. Boris Vezjak (University of Maribor, Slovenia).

The international online symposium Making Sense of Radicalization and Violent Extremism is organized by the Educational Research Institute, Faculty of the Social Sciences (University of Ljubljana) and the Faculty of Arts (University of Maribor, Slovenia).

Any queries related to this symposium, its program etc. is to be sent to the symposium coordinator Dr. Mitja Sardoc (email: mitja.sardoc@guest.arnes.si).

For more information, please, click HERE.

To register in advance, please, click HERE.

Obveščamo vas, da smo rok za prijavo prispevkov na 6. znanstveno konferenco “Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Učenje in poučevanje na daljavo – izkušnje, problemi, perspektive” podaljšali na 17. maj 2021.


Tudi letos Pedagoški inštitut (PI)Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) ter Center Republike Slovenije za mobilnosti in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) organizirajo 6. znanstveno konferenco »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Učenje in poučevanje na daljavo – izkušnje, problemi, perspektive«. Konferenca bo potekala dva dni, in sicer v sredo, 22.9., in četrtek, 23.9.2021, v prostorih Znanstveno raziskovalnega centra SAZU (Novi trg 2, Ljubljana).

Osnovni cilj nacionalne znanstvene konference je diseminacija rezultatov raziskav ter izmenjava izkušenj, identifikacija ključnih problemov, izzivov in ovir v vzgoji in izobraževanju ter spodbujanje in razvoj raziskovanja na področju učenja in poučevanja na daljavo, ostaja pa kljub vsemu odprta tudi za vse druge pristope in usmeritve.

Tudi letošnje leto bo konferenca dvodnevna ter v živo, če bodo to dopuščale epidemiološke razmere. Na konferenco lahko prijavite strokovni prispevek, znanstveni prispevek, panelno razpravo, če ste študent_ka na doktorskem študiju, pa lahko prijavite predstavitev svoje doktorske naloge v delu v obliki posterjev.

Več o konferenci in navodila za prijavo: https://www.pei.si/konferenca-2021/

Leta 1994 je Zavod za odprto družbo Slovenije, sprejel odločitev, da prične z implementacijo metodologije Korak za korakom tudi v Sloveniji. Po temeljitih pripravah se je metodologija pričela uvajati v šolskem letu 1995/96, in sicer v 8 vrtcih oziroma 18 oddelkih druge starostne skupine. Ko se je pet let kasneje, pojavila potreba po večjem povezovanju, smo ustanovili Mrežo za spreminjanje kakovosti Korak za korakom. Kljub temu da je Mreža v dvajsetih letih obstoja doživela kar nekaj sprememb, vseskozi ohranja svoje osnovno poslanstvo, ki je nudenje podpore vodstvenim in strokovnim delavcem vrtcev in osnovnih šol pri njihovem profesionalnem razvoju in iskanju poti, kako vzgojno-izobraževalni proces še izboljšati.

V počastitev obeh jubilejev – 25. obletnice uvajanja metodologije Korak za korakom in 20. obletnice Mreže za spreminjanje Korak za korakom – se čez leto odvijajo različni dogodki, praznično leto pa bomo zaključili s konferenco Že 25 let korakamo skupaj – od uvajanja metodologije Korak za korakom do skrbi za celostni profesionalni razvoj strokovnih delavcev.


Datum in lokacija


Strokovna konferenca bo potekala v sredo, 9. junija 2021.

Načrtujemo izvedbo v živo, in sicer v Hiši Lisjak (Miklavž pri Taboru 11b, Tabor,  3304) . Če nam epidemiološke razmere tega ne bodo dopuščale, se bomo preselili na spletno platformo Zoom.


Program


Na konferenci bodo kot osrednji govorci sodelovali pomembni nacionalni in mednarodni strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanja. Tako bomo predstavili zanimive strokovne in praktične vsebine, s katerimi se ukvarjamo, hkrati pa ponudili priložnost za sproščeno druženje članov Mreže in drugih posameznikov, ki jih zanima kakovost v vzgoji in izobraževanju.

Natančnejši program si lahko ogledate tukaj.


Možnost sodelovanja


Na  konferenco vabimo vzgojitelje, pomočnike vzgojiteljev, učitelje, svetovalne in vodstvene delavce vrtcev in osnovnih šol, raziskovalce, oblikovalce politik in drugo zainteresirano javnost.

Zaposlenim v vzgoji in izobraževanju tudi omogočamo predstavitev prispevkov o tem, kako skrbite za profesionalni razvoj in za kakovostno prakso ter na kakšen način izvajate na otroka osredinjene pristope.

Več informacij o oddaji prispevka si lahko preberete na tej povezavi, prispevke pa sprejemamo do 10. maja 2021.


Kotizacija in prijave


V primeru izvedbe v živo kotizacija za konferenco znaša  za člane Mreže 95 €  oziroma 115 € za nečlane.

V kotizacijo je vštet celodnevni strokovni program, darila ob registraciji, pogostitev med odmori, kosilo, tolmačenje, torta, druženje, svečana potrdila.

V primeru spletne izvedbe preko platforme Zoom kotizacija znaša za člane Mreže 30 € in 45 € za nečlane.

Svojo prijavo na konferenco lahko oddate preko obrazca, najkasneje do 18. maja 2021.

Prijava je veljavna, ko je poravnana tudi kotizacija. Zadnji rok za poravnavo kotizacije je 28. 5. 2021.


Pomembni datumi


  • 6. april 2021 – odprtje prijav na konferenco
  • 10. maj 2021 – zadnji rok za oddajo prispevkov
  • 14. maj 2021 – uradno sporočilo o sprejemu prispevkov
  • 18. maj 2021 – odločitev, ali bo konferenca izvedena v živo ali preko spleta
  • 28. maj 2021 – zadnji rok za prijavo na konferenco
  • 28. maj 2021 – zadnji rok za plačilo kotizacije
  • 28. maj 2021 – zadnji rok za odjavo s konference (potem vračilo kotizacije ne bo več mogoče, razen če bo posredovano zdravniško opravičilo z ustreznim dokazilom)
  • junij 2021 – konferenca Že 25 let korakamo skupaj

 

Dogodek ni pomemben zgolj za dejavnost našega Centra, ampak zaokrožuje 25-letno prisotnost naše dejavnosti v slovenskem prostoru, ki je nedvomno pustila močan pečat v neposredni praksi in prispevala k prenovi vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih in osnovnih šolah ter k vseživljenjskemu osebnostnemu in profesionalnemu razvoju pedagoških delavcev.

Prisrčno vabimo, da se nam na dogodku pridružite sedanji, nekdanji in bodoči člani Mreže ter vsi posamezniki, ki nas pri našem delu podpirate in verjamete v kakovostno prakso v vzgoji in izobraževanju.

Počaščeni bomo, če boste praznovali skupaj z nami!

V šolskem letu 2020/2021 praznujemo 25. obletnico uvajanja metodologije Korak za korakom in 20. obletnico Mreže za spreminjanje kakovosti Korak za korakom. V počastitev obeh jubilejev se bodo do konca šolskega leta odvijali različni dogodki.

Ker želimo metodologijo Korak za korakom predstaviti čim širši skupini vrtcev in osnovnih šol, vabimo vse tiste, ki nas še ne poznate, da se nam pridružite na predstavitvenih srečanjih, kjer lahko natančneje spoznate, kakšne so prednosti vključenosti v Mrežo za spreminjanje kakovosti Korak za korakom (v nadaljevanju Mreža) in kaj s članstvom pridobite za svojo pedagoško prakso.

Tekom srečanja vam bomo zaposleni v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom (Pedagoški inštitut) predstavili delovanje Mreže in aktivnosti v njej. Predstavniki vrtca oziroma šole pa vam bodo predstavili, kako delovanje Mreže poteka v praksi in kako je vključenost v Mrežo spremenila njihovo prakso in dvignila kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Na dogodku bomo na voljo tudi za dodatna vprašanja.

Srečanje je tako namenjeno vsem zainteresiranim, ki si želite izboljšati oziroma prevetriti svojo pedagoško prakso in razmišljate o vključitvi v Mrežo. Na srečanje sta vabljeni tako strokovni kot vodstveni delavci v vrtcu in osnovni šoli.

Vse zainteresirane predstavnike s strani vrtcev vabimo v Vrtec Bled, in sicer v ponedeljek, 19. aprila 2021. 

Vse zainteresirane predstavnike s strani osnovnih šol pa vabimo v OŠ Tončke Čeč (Trbovlje), in sicer v sredo, 21. aprila 2021. 

Obe srečanji bosta potekali na spletni platformi Zoom, s pričetkom ob 13.00 in s predvidenim zaključkom ob 15.00.

Na srečanje se prijavite preko obrazca najkasneje do ponedeljka, 12. aprila.

V tednu po 12. aprilu, lahko tudi pričakujete povezavo do Zoom srečanja na vaš e-naslov.

Več informacij pred samim srečanjem lahko pridobite na naši spletni strani (www.korakzakorakom.si) ali pa nas kontaktirate na e-naslov: korakzakorakom@pei.si.

Tudi letos Pedagoški inštitut (PI)Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) ter Center Republike Slovenije za mobilnosti in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) organizirajo 6. znanstveno konferenco »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Učenje in poučevanje na daljavo – izkušnje, problemi, perspektive«. Konferenca bo potekala dva dni, in sicer v sredo, 22.9., in četrtek, 23.9.2021, v prostorih Znanstveno raziskovalnega centra SAZU (Novi trg 2, Ljubljana).

Osnovni cilj nacionalne znanstvene konference je diseminacija rezultatov raziskav ter izmenjava izkušenj, identifikacija ključnih problemov, izzivov in ovir v vzgoji in izobraževanju ter spodbujanje in razvoj raziskovanja na področju učenja in poučevanja na daljavo, ostaja pa kljub vsemu odprta tudi za vse druge pristope in usmeritve.

Tudi letošnje leto bo konferenca dvodnevna ter v živo, če bodo to dopuščale epidemiološke razmere. Na konferenco lahko prijavite strokovni prispevek, znanstveni prispevek, panelno razpravo, če ste študent_ka na doktorskem študiju, pa lahko prijavite predstavitev svoje doktorske naloge v delu v obliki posterjev.

Več o konferenci in navodila za prijavo: https://www.pei.si/konferenca-2021/