Vabilo na strokovno konferenco Že 25 let korakamo skupaj!

Leta 1994 je Zavod za odprto družbo Slovenije, sprejel odločitev, da prične z implementacijo metodologije Korak za korakom tudi v Sloveniji. Po temeljitih pripravah se je metodologija pričela uvajati v šolskem letu 1995/96, in sicer v 8 vrtcih oziroma 18 oddelkih druge starostne skupine. Ko se je pet let kasneje, pojavila potreba po večjem povezovanju, smo ustanovili Mrežo za spreminjanje kakovosti Korak za korakom. Kljub temu da je Mreža v dvajsetih letih obstoja doživela kar nekaj sprememb, vseskozi ohranja svoje osnovno poslanstvo, ki je nudenje podpore vodstvenim in strokovnim delavcem vrtcev in osnovnih šol pri njihovem profesionalnem razvoju in iskanju poti, kako vzgojno-izobraževalni proces še izboljšati.

V počastitev obeh jubilejev – 25. obletnice uvajanja metodologije Korak za korakom in 20. obletnice Mreže za spreminjanje Korak za korakom – se čez leto odvijajo različni dogodki, praznično leto pa bomo zaključili s konferenco Že 25 let korakamo skupaj – od uvajanja metodologije Korak za korakom do skrbi za celostni profesionalni razvoj strokovnih delavcev.


Datum in lokacija


Strokovna konferenca bo potekala v sredo, 9. junija 2021.

Načrtujemo izvedbo v živo, in sicer v Hiši Lisjak (Miklavž pri Taboru 11b, Tabor,  3304) . Če nam epidemiološke razmere tega ne bodo dopuščale, se bomo preselili na spletno platformo Zoom.


Program


Na konferenci bodo kot osrednji govorci sodelovali pomembni nacionalni in mednarodni strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanja. Tako bomo predstavili zanimive strokovne in praktične vsebine, s katerimi se ukvarjamo, hkrati pa ponudili priložnost za sproščeno druženje članov Mreže in drugih posameznikov, ki jih zanima kakovost v vzgoji in izobraževanju.

Natančnejši program si lahko ogledate tukaj.


Možnost sodelovanja


Na  konferenco vabimo vzgojitelje, pomočnike vzgojiteljev, učitelje, svetovalne in vodstvene delavce vrtcev in osnovnih šol, raziskovalce, oblikovalce politik in drugo zainteresirano javnost.

Zaposlenim v vzgoji in izobraževanju tudi omogočamo predstavitev prispevkov o tem, kako skrbite za profesionalni razvoj in za kakovostno prakso ter na kakšen način izvajate na otroka osredinjene pristope.

Več informacij o oddaji prispevka si lahko preberete na tej povezavi, prispevke pa sprejemamo do 10. maja 2021.


Kotizacija in prijave


V primeru izvedbe v živo kotizacija za konferenco znaša  za člane Mreže 95 €  oziroma 115 € za nečlane.

V kotizacijo je vštet celodnevni strokovni program, darila ob registraciji, pogostitev med odmori, kosilo, tolmačenje, torta, druženje, svečana potrdila.

V primeru spletne izvedbe preko platforme Zoom kotizacija znaša za člane Mreže 30 € in 45 € za nečlane.

Svojo prijavo na konferenco lahko oddate preko obrazca, najkasneje do 18. maja 2021.

Prijava je veljavna, ko je poravnana tudi kotizacija. Zadnji rok za poravnavo kotizacije je 28. 5. 2021.


Pomembni datumi


  • 6. april 2021 – odprtje prijav na konferenco
  • 10. maj 2021 – zadnji rok za oddajo prispevkov
  • 14. maj 2021 – uradno sporočilo o sprejemu prispevkov
  • 18. maj 2021 – odločitev, ali bo konferenca izvedena v živo ali preko spleta
  • 28. maj 2021 – zadnji rok za prijavo na konferenco
  • 28. maj 2021 – zadnji rok za plačilo kotizacije
  • 28. maj 2021 – zadnji rok za odjavo s konference (potem vračilo kotizacije ne bo več mogoče, razen če bo posredovano zdravniško opravičilo z ustreznim dokazilom)
  • junij 2021 – konferenca Že 25 let korakamo skupaj

 

Dogodek ni pomemben zgolj za dejavnost našega Centra, ampak zaokrožuje 25-letno prisotnost naše dejavnosti v slovenskem prostoru, ki je nedvomno pustila močan pečat v neposredni praksi in prispevala k prenovi vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih in osnovnih šolah ter k vseživljenjskemu osebnostnemu in profesionalnemu razvoju pedagoških delavcev.

Prisrčno vabimo, da se nam na dogodku pridružite sedanji, nekdanji in bodoči člani Mreže ter vsi posamezniki, ki nas pri našem delu podpirate in verjamete v kakovostno prakso v vzgoji in izobraževanju.

Počaščeni bomo, če boste praznovali skupaj z nami!

V šolskem letu 2020/2021 praznujemo 25. obletnico uvajanja metodologije Korak za korakom in 20. obletnico Mreže za spreminjanje kakovosti Korak za korakom. V počastitev obeh jubilejev se bodo do konca šolskega leta odvijali različni dogodki.

Ker želimo metodologijo Korak za korakom predstaviti čim širši skupini vrtcev in osnovnih šol, vabimo vse tiste, ki nas še ne poznate, da se nam pridružite na predstavitvenih srečanjih, kjer lahko natančneje spoznate, kakšne so prednosti vključenosti v Mrežo za spreminjanje kakovosti Korak za korakom (v nadaljevanju Mreža) in kaj s članstvom pridobite za svojo pedagoško prakso.

Tekom srečanja vam bomo zaposleni v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom (Pedagoški inštitut) predstavili delovanje Mreže in aktivnosti v njej. Predstavniki vrtca oziroma šole pa vam bodo predstavili, kako delovanje Mreže poteka v praksi in kako je vključenost v Mrežo spremenila njihovo prakso in dvignila kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Na dogodku bomo na voljo tudi za dodatna vprašanja.

Srečanje je tako namenjeno vsem zainteresiranim, ki si želite izboljšati oziroma prevetriti svojo pedagoško prakso in razmišljate o vključitvi v Mrežo. Na srečanje sta vabljeni tako strokovni kot vodstveni delavci v vrtcu in osnovni šoli.

Vse zainteresirane predstavnike s strani vrtcev vabimo v Vrtec Bled, in sicer v ponedeljek, 19. aprila 2021. 

Vse zainteresirane predstavnike s strani osnovnih šol pa vabimo v OŠ Tončke Čeč (Trbovlje), in sicer v sredo, 21. aprila 2021. 

Obe srečanji bosta potekali na spletni platformi Zoom, s pričetkom ob 13.00 in s predvidenim zaključkom ob 15.00.

Na srečanje se prijavite preko obrazca najkasneje do ponedeljka, 12. aprila.

V tednu po 12. aprilu, lahko tudi pričakujete povezavo do Zoom srečanja na vaš e-naslov.

Več informacij pred samim srečanjem lahko pridobite na naši spletni strani (www.korakzakorakom.si) ali pa nas kontaktirate na e-naslov: korakzakorakom@pei.si.

Tudi letos Pedagoški inštitut (PI)Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) ter Center Republike Slovenije za mobilnosti in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) organizirajo 6. znanstveno konferenco »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Učenje in poučevanje na daljavo – izkušnje, problemi, perspektive«. Konferenca bo potekala dva dni, in sicer v sredo, 22.9., in četrtek, 23.9.2021, v prostorih Znanstveno raziskovalnega centra SAZU (Novi trg 2, Ljubljana).

Osnovni cilj nacionalne znanstvene konference je diseminacija rezultatov raziskav ter izmenjava izkušenj, identifikacija ključnih problemov, izzivov in ovir v vzgoji in izobraževanju ter spodbujanje in razvoj raziskovanja na področju učenja in poučevanja na daljavo, ostaja pa kljub vsemu odprta tudi za vse druge pristope in usmeritve.

Tudi letošnje leto bo konferenca dvodnevna ter v živo, če bodo to dopuščale epidemiološke razmere. Na konferenco lahko prijavite strokovni prispevek, znanstveni prispevek, panelno razpravo, če ste študent_ka na doktorskem študiju, pa lahko prijavite predstavitev svoje doktorske naloge v delu v obliki posterjev.

Več o konferenci in navodila za prijavo: https://www.pei.si/konferenca-2021/

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi Sklepa o izboru tem nacionalnih evalvacijskih študij in njihovem financiranju za obdobje 12 mesecev št. 013-26/2012/395     z dne 26.2.2021 v povezavi s 6. členom Protokola o določanju in načinu izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij z dne 17. 3. 2015 ter spremembami z dne 16. 7. 2018 in dne 14. 12. 2018 (v nadaljevanju: protokol), v zvezi z 4. odstavkom 19. člena  Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (UR. l. RS, št. 7/14, 27/17 in 47/19) objavlja

JAVNO POVABILO

za zbiranje predlogov za nacionalno evalvacijsko študijo s trajanjem 12 mesecev z naslovom

Evalvacija poteka in učinkov izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19 na ravneh osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja z vidika doseganja učnih ciljev in standardov znanja ter z vidika socialno-čustvenega odzivanja.

 

Utemeljitev študije:

V šolskem letu 2019/2020 so se 16. marca 2020 zaradi epidemije COVID-19 v Sloveniji zaprle vzgojno-izobraževalne organizacije in izvajanje izobraževanja je prešlo v izobraževanje na daljavo, ki je trajalo do začetka junija 2020. V začetku šolskega leta 2020/2021 je vzgojno-izobraževalni proces, ob upoštevanju priporočil za preprečevanje okužb, v Sloveniji potekal na običajen način, vendar so se zaradi razmahnitve drugega vala epidemije vzgojno-izobraževalne organizacije ponovno zaprle 26. oktobra 2020 in so, z izjemo nekaterih zavodov za izobraževanje učenk in učencev s posebnimi potrebami ter delovanjem vrtcev v minimalnem obsegu varstva otrok staršev, ki varstvo nujno potrebujejo, do konca januarja 2021 ostale zaprte. Otroci, učenci in učenke, dijaki in dijakinje se po januarju 2021 v vzgojno-izobraževalne zavode vračajo postopoma.

Že v pomladnem času zaprtja vzgojno-izobraževalnih zavodov in po njem so bile v slovenskem in mednarodnem prostoru opravljene nekatere analize učinkov izobraževanja na daljavo na različnih področjih.[1] Ugotovitve nakazujejo, da vzgojno-izobraževalno delo v tem obdobju ne dosega enakih rezultatov kot delo na običajen način. Učenke in učenci, dijakinje in dijaki najverjetneje ne dosegajo enakih ravni znanja, kot če bi se pouk izvajal v šoli, in izkazujejo spremembe v socialno-čustvenem doživljanju in odzivanju. Podobne ugotovitve nakazujejo poročila ravnateljic in ravnateljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in deležniških skupin v Sloveniji.[2]

Mednarodne raziskave, ki so bile opravljene v obdobju pred zaprtjem vzgojno-izobraževalnih zavodov, kažejo, da slovenski učenci in učenke, dijaki in dijakinje, dosegajo v splošnem mednarodno primerjalno nadpovprečne rezultate na različnih področjih.[3] Hkrati so v teh in podobnih raziskavah prepoznane neenakosti med učenci in učenkami, dijakinjami in dijaki, ki potrebujejo nenehno sistemsko obravnavo in pripravo ukrepov za zmanjševanje (npr., neenakosti v dosežkih glede na socialno-ekonomsko ozadje, glede na ozadje priseljenca in glede na spol), kar potrjujejo tudi nacionalni viri.[4] Iz teh raziskav pa je prepoznano tudi, da slovenski učenci in učenke, dijakinje in dijaki, izkazujejo mednarodno primerjalno nižje ravni motiviranosti za učenje in občutenja pripadnosti šoli. Po odgovorih učencev in učenk je druženje s sovrstniki med najpomembnejšimi »značilnostmi« šole, še posebno za mlajše učence in učenke.[5]

O učinkih izobraževanja na daljavo je na podlagi dosedanjih nacionalnih in mednarodnih analiz[6] mogoče postaviti hipotezo, da nastajajo primanjkljaji na učnem področju in pomembne spremembe v socialno-čustvenem odzivanju učencev in učenk, dijakinj in dijakov, ki bi lahko imele dolgoročne negativne posledice.[7] Mednarodni viri navajajo hipoteze, da je upad znanja večji za mlajše učence in učenke ter za ranljive skupine, še posebno za učenke in učence z učnimi težavami.

Dosedanje raziskave o izobraževanju na daljavo v Sloveniji so bile opravljene na vzorcih sodelujočih, za katere metodologija izbiranja ne zagotavlja celostnega pregleda stanja oziroma nacionalne reprezentativnosti ciljnih populacij. V času izobraževanja na daljavo je bilo v raziskave težje vključiti t.i. neodzivne učenke in učence, dijakinje in dijake. V nadaljnjem soočanju z izzivi izvajanja izobraževanja na daljavo in oblikovanja sistemskih ukrepov v podporo nadomeščanju pričakovanih primanjkljajev ter tudi prepoznavanju uspešnih inovacij in prilagoditev ter njihovemu vključevanju v nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja v Sloveniji bi potrebovali podlage za boljše razumevanje, kako je izobraževanje na daljavo potekalo in kakšni so njegovi učinki na učnem področju in v socialno-čustvenem odzivanju učencev in učenk, dijakov in dijakinj, ter tudi kakšni so učinki izobraževanja na daljavo na blagostanje strokovnih delavcev in delavk. Pomembno je pridobiti mnenja strokovnih delavcev in delavk o prioritetno potrebnih sistemskih ukrepih, ki bi podprli njihovo nadaljnje delo v času, ko vzgojno-izobraževalni proces poteka v zavodih.

CILJ ŠTUDIJE:

S predlagano evalvacijsko študijo bi želeli prejeti utemeljene informacije o poteku in učinkih izobraževanja na daljavo za ravni osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.[8] Na podlagi analize stanja je potrebno načrtovati sistemske kompenzacijske ukrepe, ki bi še posebno prispevali k intenzivnejšemu zmanjševanju neenakosti med učenci in učenkami, dijaki in dijakinjami, v doseganju z učnimi načrti predpisanih ciljev in standardov znanja, saj se predvideva, da se v času izvajanja izobraževanja na daljavo te neenakosti povečujejo. Izpostavljamo, da bo študija za odločevalce predstavljala pomembno podlago za morebitne vpeljave sistemskih kompenzacijskih ukrepov ter tudi nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja.

Študija naj se osredotoči na naslednje vidike:

  1. identifikacija učinkov izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19 na doseganje z učnimi načrti predpisanih ciljev in standardov znanja na področju osnovnošolskega in v programih srednješolskega izobraževanja;
  2. identifikacija učinkov izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19 na socialno-čustveno doživljanje in odzivanje;
  3. identifikacija učinkov izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19 na blagostanje strokovnih delavcev in delavk;
  4. priprava predlogov prioritetnih sistemskih kompenzacijskih ukrepov v podporo nadomeščanju morebitnih primanjkljajev zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih zavodov v času epidemije COVID 19;[9]
  5. identifikacija primerov dobrih praks in uspešnih inovacij v slovenskem in mednarodnem prostoru v podporo pripravi predlogov sistemskih kompenzacijskih ukrepov;
  6. priprava priporočil in usmeritev za dolgoročnejšo izobraževalno politiko za nadaljnje vključevanje prepoznanih dobrih praks in uspešnih inovacij.

V okviru izvajanja evalvacijske študije se od izvajalca/izvajalcev študije tako potrebuje:

  • zasnova vprašalnikov[10] za zbiranje podatkov v relevantnih ciljnih populacijah,[11]
  • vključitev instrumenta prioritizacije nabora kompenzacijskih ukrepov, ki jih bodo pripravili javni zavodi na področju izobraževanja,[12]
  • zasnova vzorcev in izvedba zbiranj podatkov na reprezentativnih vzorcih relevantnih ciljnih populacij,[13]
  • izvedba analiz podatkov, vključujoč oceno realizacije učnih ciljev in doseganja standardov znanja po predmetnih skupinah in ravneh izobraževanja,
  • priprava poročila o rezultatih študije,
  • priprava priporočil za sistemske kompenzacijske ukrepe; preliminarno poročilo s priporočili za kompenzacijske ukrepe bi bilo potrebno do konca avgusta 2021.[14]

 

V izboru predlogov za izvedbo evalvacijske študije bodo imeli prednost predlogi z dobrim faznim načrtom in multidisciplinarnostjo skupine sodelujočih strokovnjakov.

 

PODROBNEJŠA NAVODILA ZA PRIPRAVO VSEBINE PREDLOGA NACIONALNE EVALVACIJSKE ŠTUDIJE

Vsebina predloga posamezne nacionalne evalvacijske študije vsebuje naslednje elemente v skladu s 7. členom protokola:

  • Uvod, ki vsebuje vsaj naslednje elemente:
    • Formalni okvir študije,
    • Opredelitev ciljev študije,
    • Argumentacija smiselnosti vsakega opredeljenega cilja,
    • Ocena stopnje uresničljivosti raziskovalnih ciljev in opredelitev morebitnih omejitev glede doseganja posameznih raziskovalnih ciljev.
  • Metode raziskovanja, ki zajemajo vsaj naslednje elemente:
    • Predvidene metode raziskovanja glede na posamezne raziskovalne cilje (za vsak cilj posebej se opredelijo vse predvidene raziskovalne metode).
      • Za kvantitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. anketa, strukturirano opazovanje, eksperiment) je potrebno opredeliti:
      • osnovno populacijo ter tip, osnovno strukturo in obseg raziskovalnega vzorca,
      • način zbiranja podatkov z opredelitvijo načina zagotovitve ustrezne (načelno vsaj 50%) stopnje realizacije vzorca na vseh ravneh oz. z argumentacijo o zagotavljanju nepristranskosti vzorca,
      • uporabljen inštrument (npr. okvirna vsebina vprašalnika/načrt opazovanja…)
      • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
      • Za kvalitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. intervju, fokusna skupina, opazovanje z udeležbo) je potrebno opredeliti:
      • populacijo, ki jo raziskujemo ter način vzorčenja;
      • uporabljeni inštrument (usmeritvena vprašanja za intervju ali fokusno skupino / načrt opazovanja)
      • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
    • Za sekundarno analizo podatkov je potrebno navesti vir in značilnost podatkov ter predvidene metode njihove obdelave.
  • Strokovni življenjepisi nosilca predloga in članov raziskovalne skupine, iz katerih so razvidni podatki za ugotavljanje raziskovalne usposobljenosti (9. člen protokola). Življenjepisi morajo biti predloženi v skladu z obrazcem EUROPASS v slovenskem jeziku.
  • Časovni načrt nacionalne evalvacijske študije s predvidenim obsegom financiranja.

 

Prvo (preliminarno) poročilo se pričakuje do konca avgusta 2021 in zaključno poročilo ob koncu časovnega poteka evalvacijske študije.

Finančna sredstva, namenjena za izvedbo študije, znašajo 50.000 EUR.

V izbirni postopek se bodo uvrstile vse prijave, ki bodo v roku 30 dni od objave javnega povabila na spletnih straneh, in sicer do 12.00 ure zadnjega dne navedenega roka, posredovane na naslov Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, z oznako »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNO POVABILO – EVALVACIJSKE ŠTUDIJE«.

Pedagoški inštitut v roku 10 dni po izteku roka prijave identificira morebitne nepopolne predloge in njihove prijavitelje pozove k dopolnitvi. Če prijavitelj v roku 10 dni od prejema poziva ne posreduje popolne vloge, se njegov predlog zavrže.

prof. dr. Simona KUSTEC

MINISTRICA

 


[1] ZRSŠ: Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19, https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/IzobrazevanjeNaDaljavo/2/

Inštitut RS za socialno varstvo: Življenje otrok v času koronavirusa, https://public.flourish.studio/story/463626/

UL Filozofska fakulteta, Oddelek za andragogiko in pedagogiko: Raziskava med ravnatelji in svetovalnimi delavci, https://pedagogika-andragogika.ff.uni-lj.si/aktualno-covid-19

UL Fakulteta za šport: Športno vzgojni karton, pomen gibanja, http://www.slofit.org/barometer/COVID-19-FITbarometer

Di Pietro, Giorgio, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. (2020). Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturi in nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-326-4

[2] 210. seja SSSI, november 2020

[3] Pedagoški inštitut, mednarodne raziskave https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne-raziskave/

[4] Državni izpitni center, 2017, Za večjo pravičnost šolskega sistema v Sloveniji, https://www.ric.si/mma/za%20vecjo%20%20pravicnost%20%20solskega%20sistema/2017120508420787/

[5] Pedagoški inštitut, mednarodne raziskave https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne-raziskave/

[6] Kuhfeld, M., in drugi (2020). Projecting the Potential Impact of COVID-19 School Closures on Academic Achievement. Educational Researcher, Vol. 49 No. 8, pp. 549–565, DOI: 10.3102/0013189X20965918

[7] Hanushek, E.A., in Woessman, L. (2020). The Economic Impacts of Learning Losses. OECD. https://www.oecd.org/education/The-economic-impacts-of-coronavirus-covid-19-learning-losses.pdf

Di Pietro, Giorgio, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. (2020). Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturi in nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-326-4

[8] Zbiranje podatkov v predšolskem vzgoji in izobraževanju je predvideno z neposredno nalogo javnemu zavodu.

[9] Predvideva se, da se med drugim pridobi mnenja različnih deležnikov vzgoje in izobraževanja (npr. strokovnih delavcev in delavk);

[10] Vključeni naj bodo tudi konstrukti, s katerimi bo mogoče prepoznati načine izvajanja izobraževanja na daljavo ter opredeliti demografske, socialno-ekonomske in druge dejavnike učinkov izobraževanja na daljavo. Ob tem so lahko, kolikor je mogoče, uporabljeni že obstoječi in izmerjeni konstrukti (npr. iz mednarodnih raziskav TIMSS, PIRLS, PISA TALIS, ICCS, ICILS in drugih), tako da bo v teh primerih mogoče ugotavljati morebitne spremembe »pred« in »po« (pri čemer je potem pomembno uskladiti zasnovo vzorčenja z metodologijo vzorčenja v predhodnih raziskavah). Ni izključena uporaba tudi kvalitativnih metod zbiranja podatkov.

[11] Relevantne ciljne populacije predstavljajo učenci in učenke, dijaki in dijakinje, strokovni delavci in delavke ter starši. Pri tem so, z namenom čim manjše obremenitve vzgojno-izobraževalnega procesa še posebno v 6. in 9. razredu zaradi poteka nacionalnega preverjanja znanja, predvidena primarna, vendar ne izključna, ciljna populacija strokovni delavci in delavke v izobraževanju, s čemer je torej mogoče pridobiti predvsem informacije o njihovem zaznavanju doseganja učnih ciljev in standardov znanja ter socialno-čustvenem odzivanju v času izobraževanja na daljavo glede na zaznave, ko izobraževanje poteka na običajen način.

[12] Evalvacijska študija je vključena v širše aktivnosti zbiranja podatkov o izobraževanju na daljavo, ki potekajo dvotirno; del aktivnosti se izvaja v obliki evalvacijske študije in del z neposredno dodeljenimi nalogami javnim zavodom na področju izobraževanja, ki so strukturirane na naslednji način: A. Neposredno merjenje doseganja ciljev in standardov z nacionalnim preverjanjem znanja v šestem in devetem razredu z dodatnim zbiranjem podatkov o socialno-čustvenem doživljanju teh učencev in učenk (RIC in ZRSŠ), B. Priprava instrumenta z naborom predlogov kompenzacijskih ukrepov za prioritizacijo s strani strokovnih delavcev in delavk v okviru zbiranja podatkov v nacionalni evalvacijski študiji (ZRSŠ in CPI) in C. Raziskava o učinkih zaprtja oziroma delnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa v predšolskem vzgoji in izobraževanju v času epidemije COVID-19 (PI). Izvajanje vseh aktivnosti koordinira in usmerja delovna skupina Sveta za kakovost in evalvacije oz. Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

[13] Predvideva se zasnova vzorčenja za doseganje reprezentativnih vzorcev posameznih ciljnih populacij in pripravo vzorčnih uteži podatkov glede na, predvidoma, dvostopenjsko vzorčenje šol in posameznikov ter doseženo realizacijo vzorca.

[14] Predvideva se, da bo zbiranje podatkov v evalvacijski študiji končano najkasneje do junija 2021.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi Sklepa o izboru tem nacionalnih evalvacijskih študij in njihovem financiranju za obdobje 24 mesecev št. 013-26/2012-367 z dne 7. 10. 2020 v povezavi s 6. členom Protokola o določanju in načinu izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij z dne 17. 3. 2015 ter spremembami z dne 16. 7. 2018 in dne 14. 12. 2018 (v nadaljevanju: protokol), v zvezi z 4. odstavkom 19. člena Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (UR. l. RS, št. 7/14, 27/17 in 47/19) objavlja

JAVNO POVABILO

za zbiranje predlogov za nacionalno evalvacijsko študijo s trajanjem 24 mesecev z naslovom

ANALIZA POTREB, POGOJEV IN MOŽNOSTI OBVEZNEGA VKLJUČEVANJA OTROK V ENEGA IZMED PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA SOCIALNE, EKONOMSKE IN KULTURNE NEENAKOSTI

 

Dostopna in kakovostna predšolska vzgoja je pomembno področje dobrobiti prebivalstva. Vključenost v kakovostno predšolsko vzgojo spodbudno vpliva na otrokov razvoj, ima pomembno socializacijsko funkcijo ter povečuje možnosti za boljše učne dosežke na višjih ravneh izobraževanja. Prav tako je vključenost otrok v predšolsko vzgojo pomemben ukrep za blaženje negativnih posledic revščine in zmanjševanje socialne ter ekonomske neenakosti. Pomen predšolske vzgoje prepoznavajo tudi politike EU, kjer so med drugim cilji povezani s povečevanjem vključenosti otrok v to raven izobraževanja.

V začetku šolskega leta 2019/20 je bila stopnja vključenosti otrok starih 1–5 let v predšolsko vzgojo 82,7 % (SURS, 28. 5. 2020). Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94,3 %, SURS 2019/20). Prav tako je bila večina otrok vključenih v celodnevne programe.

Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)[1], je predvideval 95 % vključenost štiri in petletnih otrok v predšolsko izobraževanje do leta 2020. Slovenija tega cilja do zdaj še ni dosegla, se mu je pa zelo približala. V šolskem letu 2019/20 je vrtec obiskovalo 94,1 % otrok te starosti. Iz teh številk lahko sklepamo, da se približno 6% otrok vključi v obvezno osnovnošolsko izobraževanje brez predhodne vključitve v vrtec.

Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030)[2] pa je kazalnik vključenosti v predšolsko vzgojo in varstvo zvišala in določila, da bi do leta 2030 moralo biti vključenih vsaj 96 % otrok med tretjim letom starosti in šoloobvezno starostjo.

V EU dokumentu »Proposal for key principles of a Quality Framework for Early Childhood Education and Care«[3] je opredeljeno, da mora vrtec nuditi varno in spodbudno okolje, ki bo vsakemu otroku omogočil razvoj njegovih potencialov na celosten način.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (2011: 72), ki predstavlja konceptualne rešitve sistema vzgoje in izobraževanja med cilji na področju predšolske vzgoje predvideva večji delež otrok, vključenih v vrtce, predvsem otrok, starih 4 in 5 let ter večjo vključenost otrok iz socialno in kulturno manj spodbudnega okolja. V omenjenem dokumentu je zapisano, da tuje in slovenske raziskave kažejo, da ima kakovostno delo v vrtcu ugoden vpliv na govorni razvoj otrok in njihov socialni razvoj ter pripravljenost za šolo – pripravljenost za učenje in akademske dosežke. Pomembno je poudariti tudi vertikalno povezanost z naslednjo vzgojno-izobraževalno ravnjo – raziskave namreč kažejo tudi, da so pozitivni učinki vrtca trajnejši, če se v OŠ z njimi nadaljuje (profesionalna, pedagoška in razvojna kontinuiteta[4]).

Države EU se razlikujejo v tem, ali je obisk predšolske vzgoje obvezen ali ne. Pripravo na šolo oz. obvezno vključitev eno leto pred vstopom v šolo ima 19 izobraževalnih sistemov v Evropi, t. j. 44 % (43 izobraževalnih sistemov v 38 evropskih državah)[5]. Da bi otrokom omogočile boljše vključevanje v šolski sistem, države nudijo tudi različne oblike/programe za spodbujanje govora in komunikacije bodisi v učnem jeziku, bodisi v otrokovem maternem jeziku, ki ni učni jezik (teh držav je veliko manj). V Nemčiji nudijo posebno podporo osebju, ki dela z otroki, katerih materni jezik ni učni jezik (priseljenci, begunci). V nekaterih državah s posebnimi instrumenti merijo otrokove sporazumevalne zmožnosti npr. v Avstriji predšolskim otrokom od 3. do 6. leta starosti s pomanjkljivim znanjem jezika nudijo posebno pozornost v času njihovega bivanja v vrtcu (med igro, rutino ipd.), znanje jezika spremljajo in tudi evalvirajo, pred vstopom v šolo pa testirajo otroke v vrtcu in jih nato vključijo v pripravljalnice (možnost fleksibilnega vstopa v prvi razred)[6] Na Danskem pri triletnih otrocih, ki niso vključeni v vrtec, testirajo raven njihovega jezikovnih zmožnosti (odločitev je na ravni občine, kako to izvedejo, pri kateri starosti itd.). V primeru, da ne dosegajo ustrezne ravni, mora občina zagotoviti podporni program v različnem obsegu ur.[7] Na Norveškem[8] in Švedskem v vrtcih potekajo različne oblike spremljanja otrokovega razvoja, kamor je vključeno tudi spremljanje otrokovih sporazumevalnih zmožnosti[9].

V slovenskem vzgojno izobraževalnem prostoru smo v zadnjem obdobju deležni velikega števila pobud različnih deležnikov (ravnateljev/ravnateljic, učiteljev/učiteljic, županov/županj različnih občin…) glede potrebe po ustreznejšem znanju slovenskega jezika ter krepitvi socialnih veščin (predvsem ranljivih skupin) pred vstopom v šolski prostor s težnjo po obveznem obiskovanju programa predšolske vzgoje.

Tudi Strategija Slovenije 2030[10] opozarja na pomembnost dejstva, da učenje za in skozi vse življenje zajame čim širšo populacijo, pri čemer sta ključni kakovost in dostopnost, s posebno skrbjo za prikrajšane skupine. Učinkovit in kakovosten izobraževalni sistem, katerega namen je priprava posameznika na uspešno delo, kakovostno življenje in sodelovanje v družbi, je osnovni pogoj za konkurenčno gospodarstvo in družbeno blaginjo. Pri svojem drugem najpomembnejšem cilju, »znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo”, izraža zahtevo po zmanjševanju vrzeli v znanju in spretnostih, da bi tako kot družba v celoti prispevali tudi k nižjemu tveganju socialne izključenosti posameznikov. Že iz tega je razvidno, da se Republika Slovenija pri krovnih strateških ciljih razvoja zaveda sprejetih obveznosti, da varuje šibkejše in socialno izključene posameznike in skupnosti, med katere se uvrščajo tudi otroci, ki prihajajo iz ranljivih skupin (priseljenci, socialno-depriviligirani otroci, otroci v bolnišnicah – dolgotrajno bolni otroci, tudi otroci iz romskih skupnosti, itd.).

Med aktivnostmi za dosego tega cilja pa Strategija določa spodbujanje nižje izobraženih in drugih prikrajšanih skupin k vključitvi v izobraževanje in učenje za lažji prehod in obstanek na trgu dela ter z zmanjšanjem tveganja socialne izključenosti in zagotavljanjem kakovostnega življenja.

V Sloveniji je bila v letu 2020 zaključena nacionalna evalvacijska študija z naslovom Evalvacija modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik (2017–2020)[11][i]. Izsledki študije navajajo, da je »med ukrepi in dejavnostmi, ki bi po mnenju respondentov (najbolj) pripomogli k še uspešnejšemu jezikovnemu vključevanju učencev Romov, največkrat omenjena še doslednejša vključitev romskih otrok v vrtec, delo s starši oz. njihova vključitev v šolsko delo otrok, obvezno obiskovanje dodatnih dejavnosti za čim večjo izpostavljenost jeziku tudi v prostem času, med počitnicami itd« (Knez idr. 2020: 638).

Študija prav tako opredeljuje, da bi veljalo čim prej sprejeti zakonodajo in potrebne dokumente, ki bi tudi v predšolskem obdobju migrantskim otrokom omogočalo sistematično učenje slovenščine, in sicer tudi tistim (npr. v obliki dopoldanskih ali popoldanskih jezikovnih uric), ki niso vključeni v program predšolske vzgoje. Pomembno je tudi krepiti zavedanje, da otroci s preselitvijo v drugo državo izgubijo svoje najmočnejše orodje za učenje – svoj materni jezik, ki ga najverjetneje edino dobro obvladajo, zato predstavlja zanje v prehodnem obdobju učno gradivo v prvem jeziku pri spoznavanju novih konceptov, s katerimi se v slovenščini seznanja pri različnih predmetih, veliko pomoč (Knez idr. 2020: 645).

Z namenom sistemske vzpostavitve pomoči pri učenju slovenščine kot drugega jezika na predšolski stopnji (še zlasti, če so otroci ob vključitvi v vrtec starejši od treh let), ki bi otroke priseljence kljub drugačnemu jezikovnemu in tudi sociokulturnemu ozadju uspešno pripravila na jezikovne zahteve, ki jih prinaša vključitev v osnovno šolo, je v zaključni fazi priprava dodatka h Kurikulu za vrtce v kontekstu začetnega učenja slovenščine kot drugega jezika za predšolske otroke.

Slovenija je sicer že pred časom uvedla brezplačne krajše programe za petletne otroke, ki niso vključeni v vrtec.

Krajši programi v obsegu 240 ur so namenjeni predvsem otrokom iz t.i. ranljivih skupin oziroma otrokom, ki živijo v odročnih krajih in je vrtec zanje preveč oddaljen, da bi jih starši pripeljali tja vsak dan. Zato je določen tudi nižji normativ za oblikovanje oddelka krajšega programa, ki se oblikuje že, ko je zagotovljena vključitev vsaj petih otrok (v primeru vključitve otrok iz ranljivih skupin sicer je regularen normativ za oblikovanje oddelka krajšega programa 8 – 12 otrok). Kljub pričakovanjem, da bodo vrtci organizirali v svojih okoljih več tovrstnih programov, pa so izkušnje pokazale, da interes vrtcev ni tako velik oziroma, da se soočajo z določenimi težavami, ki ovirajo večje število organiziranih krajših programov. Krajši programi v vrtcu morajo biti načrtovani v skladu s Kurikulom za vrtce ter morajo otrokom zagotoviti dobro počutje, sprejetost in biti v podporo njihovemu razvoju in napredku. To pomeni, da morajo strokovni delavci pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju vzgojno-izobraževalnega dela v oddelku krajšega programa upoštevati vsa načela in cilje Kurikula za vrtce ter zagotavljati uravnoteženost dejavnosti iz vseh šestih področij dejavnosti Kurikula za vrtce.

Organiziranje oddelkov krajših programov v vrtcih pomeni tudi uresničevanja cilja, ki so ga opredelili Združeni narodi kot področje trajnostnega razvoja v točki 4.2[12]. Slednji predvideva, da bi morale vse deklice in dečki do leta 2030 imeti dostop do kakovostnega razvoja v zgodnjem otroštvu, do varstva in predšolske vzgoje, kar je tudi v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah[13], ki priznava izobraževanje kot pravico in z 11. načelom Evropskega stebra socialnih pravic[14], ki opredeljuje, da imajo vsi otroci pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva.

V zbirki Kakovost v vrtcih in šolah[15](2019), ki je nastala v okviru ESS projekta (nosilka: Šola za ravnatelje) je pojasnjeno, da je na področju predšolske vzgoje pomembno spremljanje napredka vseh otrok na različnih področjih razvoja in učenja ter zagotavljanje vzpodbudnega, varnega učnega okolja in nudenje ustrezne podpore vsakemu posameznemu otroku pri razvoju in učenju. Skladno s tem ter načeli predšolske vzgoje in Kurikula za vrtce so opredelili standarde kakovosti razvoja in učenja otrok[16]. Pri tem so izhajali iz razmisleka o tem, kakšne otroke želimo vzgojiti in česa jih želimo naučiti v času vključenosti v vrtec. Standardi na področjih razvoja in učenja otrok izpostavljajo naslednje poudarke: govorne zmožnosti, mišljenje, porajajočo se pismenost, socialne zmožnosti in spretnosti, samostojnost, gibalni razvoj in skrb za zdravje.

Za obvezno vključitev otrok v sistem predšolske vzgoje v Sloveniji ni podlage niti v Zakonu o vrtcih (Uradni list RS, št.100/05– uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10– ZUPJS, 94/10– ZIU, 40/12– ZUJF,14/15– ZUUJFO, 55/17 in 18/21) in Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št.16/07– uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12– ZUJF, 57/12– ZPCP 2D,47/15,46/16,49/16 – popr. in 25/17– ZVaj) niti v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011), ki predstavlja konceptualne rešitve sistema vzgoje in izobraževanja.

Glede na zgoraj navedeno je izziv za slovenski prostor v prihodnje razmislek o tem, ali tudi v Sloveniji uvesti obvezen obisk določenega števila ur predšolske vzgoje za vse otroke, hkrati pa zagotoviti vertikalno povezanost z vidika profesionalne, pedagoške in razvojne kontinuitete z osnovnošolskim izobraževanjem.

Namen študije z naslovom Analiza potreb, pogojev in možnosti obveznega vključevanja otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje z vidika zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti je doprinos k razmisleku o morebitnem obveznem obiskovanju ene od obstoječih oblik programov predšolske vzgoje, saj je evidentno, da ima vključenost otrok (predvsem za otroke iz ranljivih skupin) v kakovostno predšolsko vzgojo pozitiven učinek iz mnogih vidikov. S predlagano evalvacijsko študijo bi želeli pridobiti utemeljene informacije in podatke glede potreb, pogojev in možnosti obveznega vključevanja otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje z vidika zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti. Izpostavljamo, da bo študija za odločevalce predstavljala pomembno podlago za morebitne spremembe na področju obveznega vključevanja otrok v predšolske programe.

Študija naj se osredotoči na naslednje vidike:

  1. analizo dodane vrednosti uvedbe obvezne vključitve otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje v kontekstu zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti in prispevka k večji pravičnosti pri zagotavljanju dostopnosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji;
  2. identifikacijo primerov dobrih praks obveznega vključevanja otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje v tujini;
  3. analizo izkušenj različnih deležnikov vzgoje in izobraževanja (npr. otrok, vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev v 1. razredu, svetovalnih delavk/delavcev, vodstva vrtcev in osnovnih šol, staršev ipd.) glede udeležbe otrok v krajših programih z vidika zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti;
  4. oblikovanje predloga morebitnega novega programa oziroma oblikovanje predloga izboljšanja obstoječih programov, da bi lahko v največji meri korigiral socialno, ekonomsko in kulturno neenakost pred vstopom v osnovnošolski prostor;
  5. identifikacijo pogojev in možnosti (zagotavljanje dovolj velikega števila vpisnih mest v vrtcih, kadrovske zmogljivosti, prostorske kapacitete, finančne posledice, kakovost izvedbe predšolske vzgoje..) v primeru obvezne vključitve otrok v posamezne vrste programov predšolske vzgoje;
  6. identifikacijo izzivov in izboljšav glede vertikalne povezanosti z vidika profesionalne, pedagoške in razvojne kontinuitete med predšolskim sistemom VIZ (vrtcem) in osnovnošolskim izobraževanjem
  7. pripravo strokovnih podlag in usmeritev za edukacijsko politiko v kontekstu morebitne uvedbe obvezne vključitve otrok v enega izmed programov predšolske vzgoje z vidika zmanjševanja socialne, ekonomske in kulturne neenakosti;

 

  • pripravo nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju vrtcev (in šol), v kontekstu morebitnega novega programa oziroma oblikovanja predloga izboljšanja obstoječih programov.

 

PODROBNEJŠA NAVODILA ZA PRIPRAVO VSEBINE PREDLOGA NACIONALNE EVALVACIJSKE ŠTUDIJE

Vsebina predloga posamezne nacionalne evalvacijske študije vsebuje naslednje elemente v skladu s 7. členom protokola:

  • Uvod, ki vsebuje vsaj naslednje elemente:
    • Formalni okvir študije,
    • Opredelitev ciljev študije,
    • Argumentacija smiselnosti vsakega opredeljenega cilja,
    • Ocena stopnje uresničljivosti raziskovalnih ciljev in opredelitev morebitnih omejitev glede doseganja posameznih raziskovalnih ciljev.
    • Metode raziskovanja, ki zajemajo vsaj naslednje elemente:
      • Predvidene metode raziskovanja glede na posamezne raziskovalne cilje (za vsak cilj posebej se opredelijo vse predvidene raziskovalne metode)
  • Za kvantitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. anketa, strukturirano opazovanje, eksperiment) je potrebno opredeliti:
    • osnovno populacijo ter tip, osnovno strukturo in obseg raziskovalnega vzorca,
    • način zbiranja podatkov z opredelitvijo načina zagotovitve ustrezne (načelno vsaj 50%) stopnje realizacije vzorca na vseh ravneh oz. z argumentacijo o zagotavljanju nepristranskosti vzorca,
    • uporabljen inštrument (npr. okvirna vsebina vprašalnika/načrt opazovanja…)
    • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
      • Za kvalitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. intervju, fokusna skupina, opazovanje z udeležbo) je potrebno opredeliti:
        • populacijo, ki jo raziskujemo ter način vzorčenja,
        • uporabljeni inštrument (usmeritvena vprašanja za intervju ali fokusno skupino/načrt opazovanja),
        • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
    • Za sekundarno analizo podatkov je potrebno navesti vir in značilnost podatkov ter predvidene metode njihove obdelave.
  • Strokovni življenjepisi nosilca predloga in članov raziskovalne skupine, iz katerih so razvidni podatki za ugotavljanje raziskovalne usposobljenosti (9. člen protokola). Življenjepisi morajo biti predloženi v skladu z obrazcem EUROPASS v slovenskem jeziku.
  • Časovni načrt nacionalne evalvacijske študije s predvidenim obsegom financiranja.

 

Prvo (preliminarno) poročilo se pričakuje do konca aprila 2022 in zaključno poročilo ob koncu časovnega poteka evalvacijske študije.

Finančna sredstva, namenjena za izvedbo študije, znašajo 20.000 EUR.

V izbirni postopek se bodo uvrstile vse prijave, ki bodo v roku 30 dni od objave javnega povabila na spletnih straneh, in sicer do 12.00 ure zadnjega dne navedenega roka, posredovane na naslov Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, z oznako »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNO POVABILO – EVALVACIJSKE ŠTUDIJE«.

Pedagoški inštitut v roku 10 dni po izteku roka prijave identificira morebitne nepopolne predloge in njihove prijavitelje pozove k dopolnitvi. Če prijavitelj v roku 10 dni od prejema poziva ne posreduje popolne vloge, se njegov predlog zavrže.

 

prof. dr. Simona KUSTEC

MINISTRICA

 


[1] https://ec.europa.eu/education/policies/european-policy-cooperation/et2020-framework_sl

[2] https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6125-2021-INIT/sl/pdf

[3] https://ec.europa.eu/assets/eac/education/policy/strategic-framework/archive/documents/ecec-quality-framework_en.pdf

[4] https://www.oecd.org/publications/starting-strong-v-9789264276253-en.htm

[5] Key Data on Early Childhood Education and Care in Europe (2019): https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/key-data-early-childhood-education-and-care-europe-%E2%80%93-2019-edition_en

[6] https://www.oecd.org/education/school/SS5-country-background-report-austria.pdf

[7] http://www.oecd.org/education/school/SS5-country-background-report-denmark.pdf

[8] http://www.oecd.org/norway/early-childhood-education-and-care-policy-review-norway.pdf

[9] https://www.fruehe-chancen.de/fileadmin/PDF/Archiv/Expertise_Schweden_DJI_final.pdf

[10]https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf

[11]Evalvacija modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik (2017–2020)

[12] The 2030 Agenda for Sustainable Development, United Nations, 2015.

[13] Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, 2012/C 326/02

[15] http://solazaravnatelje.si/index.php/dejavnosti/zaloznistvo/zbirka-kakovost-v-vrtcih-in-solah

[16] http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6989-29-9.pd

 

Mednarodni spletni simpozij Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem (izveden bo v četrtek, 27. maja 2021, v spletni obliki) združuje vodilne sodobne raziskovalce na širšem vsebinskem področju radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma. Osnovni cilj tega simpozija je preseči ‘konvencionalno modrost’, povezano z radikalizacijo in nasilnim ekstremizmom, ki ga najbolje predstavljajo številni slogani, metafore in ostali klišeji. Predavatelji bodo predstavili široko paleto vprašanj, problemov in izzivov, ki jih obstoječe študije na tem vsebinskem področju spregledajo, zanemarjajo ali celo ignorirajo. Spletni simpozij Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem je brezplačen in odprt za javnost (ob predhodni registraciji).

Predavatelji na tem spletnem simpoziju (po abecednem vrstnem redu) so: prof. Vittorio Bufacchi (University College Cork, Irska), prof. Quassim Cassam (Univerza v Warwicku, Velika Britanija), prof. C.A.J. Coady (Univerza v Melbournu, Avstralija), prof. Tomaž Deželan (Univerza v Ljubljani), prof. Rita Floyd (Univerza v Birminghamu, Velika Britanija), prof. Michael Hand (Univerza v Birminghamu, Velika Britanija), prof. Richard Jackson (Univerza v Otagu, Nova Zelandija), prof. Friderik Klampfer (Univerza v Mariboru, Slovenija), prof. Nenad Miščević (Univerza v Mariboru), prof. Fathali Moghaddam (Univerza Georgetown, ZDA), prof. Laura D’Olimpio (Univerza v Birminghamu, Velika Britanija), dr. Mitja Sardoč (Pedagoški inštitut), prof. Boris Vezjak (Univerza v Mariboru), prof. Igor Ž. Žagar (Educational Research Institute, Slovenia).

Mednarodni spletni simpozij Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem organizirajo Pedagoški inštitut, Fakulteta za družbene vede (Univerza v Ljubljani) in Filozofska fakulteta (Univerza v Mariboru, Slovenija).

Za vsa vprašanja o simpoziju pošljite sporočilo koordinatorju simpozija, dr. Mitji Sardoču (e-pošta: mitja.sardoc@guest.arnes.si).

Za dodatne informacije o simpoziju kliknite TUKAJ.

Za registracijo na spletni simpozij Kako misliti (in razumeti) radikalizacijo in nasilni ekstremizem pa kliknite TUKAJ.


The international online symposium Making Sense of Radicalization and Violent Extremism (to be carried out online on Thursday, May 27) brings together some of the leading contemporary scholars working on a range of issues associated with radicalization, violent extremism and terrorism in general. Its overall aim is to move beyond the ‘conventional wisdom’ associated with radicalization and violent extremism best represented by many of its well-known slogans, metaphors as well as various thought-terminating clichés. Speakers will address a wide range of issues, problems, and challenges existing scholarship leaves either neglected or outrightly ignored. This online symposium is free and open to the public (with previous registration required). A detailed program of the symposium will follow.

Speakers at this online symposium include (in alphabetical order): Prof. Vittorio Bufacchi (University College Cork, Ireland), Prof. Quassim Cassam (University of Warwick, UK), Prof. C.A.J. Coady (University of Melbourne, Australia), Prof. Tomaž Deželan (University of Ljubljana, Slovenia), Prof. Rita Floyd (University of Birmingham, UK), Prof. Michael Hand (University of Birmingham, UK), Prof. Richard Jackson (University of Otago, New Zealand), Prof. Friderik Klampfer (University of Maribor, Slovenia), Prof. Nenad Miščević (University of Maribor, Slovenia), Prof. Fathali Moghaddam (Georgetown University, USA), Prof. Laura D’Olimpio (University of Birmingham, UK), Dr. Mitja Sardoč (Educational Research Institute, Slovenia), Prof. Boris Vezjak (University of Maribor, Slovenia).

The international online symposium Making Sense of Radicalization and Violent Extremism is organized by the Educational Research Institute, Faculty of the Social Sciences (University of Ljubljana) and the Faculty of Arts (University of Maribor, Slovenia).

Any queries related to this symposium, its program etc. is to be sent to the symposium coordinator Dr. Mitja Sardoc (email: mitja.sardoc@guest.arnes.si).

For more information, please, click HERE.

To register in advance, please, click HERE.

Obveščamo vas, da lahko na naši spletni strani preberete poročilo z glavnimi ugotovitvami SIRIUS posveta Prakse, ki uspešno implementirajo nove strategije vključevanja priseljencev in razvijajo večjezična šolska okolja v Sloveniji. Ob poročilu najdete na spletni strani projekta tudi, primere dobrih praks, posnetek posveta in druge dejavnosti v okviru mreže SIRIUS.

 

 

 

Po Unescovih podatkih (vir) je žensk  v raziskovanju manj kot 30 odstotkov. Še poseben tozadeven problem so področja STEM (tj. naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, matematika). Ob novicah, ki so povezane s tem, pogosto vidimo ženske z epruvetami ali mikroskopi, ampak to ni vsa znanost – znanstvenice smo tudi v humanistiki in družboslovju, a ne uporabljamo tovrstnih pripomočkov. Naši pripomočki so tehnologije mišljenja (vir), in te so medijsko seveda videti manj atraktivne.

Ob tem je povedno tudi izrazje, ki opisuje možnosti znanstvenic: stekleni strop, puščajoča cev, zaprta vrata ali vrata, ki so videti kot vrata, so pa v resnici izhod – v akademskih karierah ženske »zastanemo«, pogosto za vedno, na nekje pod vrhom hierarhij (vir). Ker so številke učinkovite in pritegnejo, pa povejmo tole: na terciarni stopnji v Sloveniji res diplomira pomembno več žensk kot moških (tj. 60 odstotkov), a na visokih položajih v gospodarstvu in politiki jih je malo, da o tipičnih akademskih karierah niti ne govorimo: tu smo leta 2012 imeli, kar zadeva redno profesuro, 77 odstotkov moških in 23 odstotkov žensk (vir). O znanstvenih svetnicah, najvišjem nazivu v raziskovanju, dosego katerega pravilniki (ali njihova interpretacija) pogosto zelo otežujejo, tule sploh ne govorimo.

Znanstvena zgodba je samo ena zgodb, povezanih z (ne)možnostmi žensk v poklicnem življenju, političnem udejstvovanju, družbenem in kulturnem razvoju, zasebnosti, ki so še vedno polne neenakosti. Te neenakosti krize, kot je denimo pričujoča zdravstvena (ki v resnici sega na vsa področja našega življenja), samo še povečujejo in zaostrujejo. Zato 8. marec ne bi smel biti nekaj, s čimer »opravimo« na en dan (vir).

dr. Valerija Vendramin

Pedagoški inštitut obsoja vsakršno spolno nadlegovanje in spolno nasilje, ne le v akademskem prostoru, pač pa tudi širše, na vseh ravneh izobraževalne vertikale in družbi nasploh. Ob tem izražamo podporo vsem žrtvam, ki so se izpostavile v javnosti (nedavni primer na visokošolski instituciji) in tako pripomogle k detekciji problema, ki je pogosto na tak ali drugačen način utišan, prikrit ali pa celo sprejet kot nekaj običajnega.

Obsodbe vredni se nam zdijo tudi odzivi nekaterih segmentov javnosti, ki žrtve kulpabilizirajo ali jim odrekajo verodostojnost, tudi tako, da se sprašujejo, zakaj so žrtve molčale, oziroma dvomijo v resničnost njihovih izpovedi. Do prijav spolnega nadlegovanja prav zato ne prihaja pogosto, kar daje vtis, da je to obroben pojav, zgolj redka anomalija. Nasprotno, problem je širši in zahteva reševanje na sistemski ravni, kar pomeni, da ne gre le za sankcioniranje storilcev, pač pa tudi za vpeljevanje sprememb, ki ne bodo samo deklarativne, pač pa bodo pozicijam avtoritete jasno začrtale meje sprejemljivega.

Opozarjamo, da utišanje žensk kaže na obstoječe stanje stvari v družbi, ki pogosto ščiti tiste, ki imajo že sicer moč, in nezadostno podpira tiste, ki je nimajo. Poudarjamo tudi, da je dolžnost akademskih okolij, da žrtve slišijo in poskrbijo za varno izpeljavo izobraževalnih procesov. Ignoranca je oblika tolerance (vir).

Za Pedagoški inštitut,

dr. Valerija Vendramin, predsednica Znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta, in

prof. dr. Igor Žagar Žnidaršič, v. d. direktorja Pedagoškega inštituta

OZN je leta 2016 razglasila 11. februar za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti  z namenom opozoriti na pravico do enakih možnosti tudi na področju znanosti.  Ob tej priložnosti vas vabimo k branju tematske številke Šolskega polja Teaching Feminism, ki jo je uredila raziskovalka  Pedagoškega inštituta dr. Valerija Vendramin. V njej so med drugim zbrane razprave o današnjih medijskih podobah feminizma in o njegovi obravnavi v izobraževanju. 

 

Skupinska fotografija iz Solvayeve conference 1927, Vir: Wikipedia