Zdenko Medveš, rojen 18. 10. 1940. Doktoriral sem z doktorsko tezo na področju pedagogike. V naziv rednega profesorja za zgodovino pedagogike in šolstva ter teorije vzgoje sem bil izvoljen 1999, ob upokojitvi 2009 mi je Univeza v Ljubljani podelila naslov zaslužni profesor.
Po končanem študiju filozofije in pedagogike leta 1968 sem se zaposlil kot asistent na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi v Ljubljani, v letih 1972-75 sem bil njegov direktor. Med leti 1975 in 1983 sem delal kot svetovalec predsednika na Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje, od leta 1983 do upokojitve pa kot visokošolski učitelj na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani s prekinitvijo v letu1999/2000, ko sem bil državni sekretar za visoko šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport. Na dodiplomskem in podiplomskem študiju pedagogike sem predaval predmete Zgodovina pedagogike in šolstva, Teorija vzgoje in Primerjalna pedagogika. Bil sem mentor številnim študentom pri pripravi diplom, magistrskih del in doktorskih disertacij. V evropskem prostoru je zlasti intenzivno sodeloval z univerzama v Osnabrücku in Celovcu, tudi kot gostujoči profesor pri izvedbi posameznih študijskih kurzov
Med leti 1978 in 2005 sem bil eden od nosilnih strokovnjakov pri razvoju slovenskega izobraževalnega sistema, posebej poklicnega in strokovnega izobraževanja v dveh ključnih refomnih obdobjih, in sicer leta 1978/82 in 1993/2005, ko je bila sprejeta sedaj veljavna zakonodaja poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vrsto let sem bil predsednik Strokovnega sveta RS za strokovno in poklicno izobraževanje, od 2002 do leta 2007 pa tudi predsednik Državne komisje za poklicno maturo. Kot ekspert sem sodeloval v večih mednarodnih projektih, predvsem na Balkanu (Srbija, Črna Gora), posebej intenzivno v projetu programaske prenove poklicnega in strokovnega izobraževanja v Črni gori ter v izobraževanju učiteljev za implementacijo novih konceptov VET v Črni gori ter v dveh CARDS programih.