PEDAGOŠKI INŠTITUTŠestdeset let Pedagoškega inštituta za avtonomijo raziskovanja
Politika je vse od nastanka Pedagoškega inštituta nekako pričakovala, da bo inštitut vpregla v svoj voz, na kar kaže to, da ji niso bile po volji temeljne pedagoške raziskave, ki bi nujno pokazale na stranpoti v snovanju šolske politike, bolj si je želela raziskovanja, ki pomeni implementacijo šolskopolitičnih zamisli oziroma »empiričnih dokazov«, ki bi potrjevali pravilnost političnih odločitev. Zato je bilo neizbežno, da so se v kritični viziji razvoja znanstvenega dela, ki jo je razvijal inštitut od svojih začetkov, periodično porajali konflikti, ki so rodili resne grožnje političnih odločevalcev, da se inštitut ponovno preoblikuje v zavod za strokovno proučevanje šolstva, ali se združi s kako drugo institucijo, ali pa se vsaj v vodstvu zamenja usposobljene raziskovalce s političnim kadrom. Vsekakor pa preneha delovati kot znanstvenoraziskovalni zavod s kritično diskurzivno orientacijo. Vsako desetletje inštitutovega razvoja lahko zaznavamo katerega od navedenih predlogov. Leta najbolj usodnih pritiskov na avtonomijo znanstvenega delovanja inštituta so bila v začetku sedemdesetih, ko je inštitut že oblikoval svojo kritično distanco do šolske politike, a hkrati začrtal nekatere dolgoročne projekte za razvoj slovenskega šolstva, posebej na področju razvoja šolske svetovalne službe.
Po letu 1985 se je Pedagoški iz inštituta, ki je izvajal pedagoške raziskave, razvil v inštitut za raziskovanje vzgoje in izobraževanja. Ta prehod se že navzven kaže v angleški različici imena za Pedagoški inštitut, ki se glasi: Educational Research Institute. Slovenski naziv »Pedagoški inštitut« je bil ohranjen, saj je šlo za uveljavljen naziv za inštitut, ki je bil – kljub občasnim političnim kritikam, ali pa prav zaradi njih – vsaj v delu strokovne in širše javnosti na kar dobrem glasu. Toda raziskave, ki jih je inštitut odtlej izvajal, niso bile več zgolj pedagoške, se pravi take, katerih teoretska osnova je pedagogika. Vse več raziskav se je namreč opiralo na druge vede: filozofijo vzgoje, sociologijo izobraževanja, antropologijo, semiotiko, retoriko, ženske študije itd. V tem obdobju se je inštitut vedno bolj usmerjal tudi v mednarodni prostor, izvajal je znane mednarodne raziskave znanja itd., ne da bi opustil kritično analizo dogajanja v slovenskem šolstvu.
PRIJAVA