Plenarno predavanje: mag. Ivan Lorenčič

Zamujene priložnosti in izzivi raziskovanja v šolski praksi


Raziskovanje na področju vzgoje in izobraževanja se sooča s podobnimi dilemami in problemi kot vsa druga  raziskovalna področja. Pri tem je  posebej izpostavljena dilema, katerim raziskavam dati prednost: temeljnim raziskavam ali  aplikativnim raziskavam. O pomembnosti obojih ni vredno izgubljali besed. Vseeno  se zdi, da se raziskovanje na področju vzgoje in izobraževanj pri nas izogiba  aplikativnim raziskavam in iskanju  rešitev, izhajajočih iz problemov, ki so nastali na osnovi sistemskih rešitev v šolski praksi in  potekajo veliko let brez vsakega spremljanja oziroma raziskovanja. Pri tem je za šolsko prakso (vrtci, osnovne šole, gimnazije, poklicne šole itd.) nezanimiva in nepotrebna razprava, katera institucija je bila za kaj ustanovljena in kdo bi moral raziskave naročiti. Pomembno je le, da do raziskav pride in  da na osnovi ugotovitev raziskav pride  do nujnih popravkov in sprememb.

Kot primer je izbran gimnazijski program .Na področju gimnazijskega izobraževanja je nekaj sistemskih rešitev, ki se izvajajo trideset let in niso bile deležne nobenih raziskav, čeprav so pomemben del   gimnazijskega izobraževanja. Opisane in z morebitnimi raziskovalnimi vprašanji bodo naslednja sistemske rešitve oziroma deli gimnazijskega  programa:

  • obvezne izbirne vsebine: izbirni del gimnazijskega programa, ki je v veliki meri prepuščen izbiri šol in dijakov. Koncept temelji na stanju in interesom šol ter dijakov pred tridesetimi leti
  • športni oddelki: uvedeni so bili pred tridesetimi leti kot prilagajanje gimnazijskega programa perspektivnim mladim športnikom. V tem času so bile na področju športa narejeni veliki premiki, ki zahtevajo spremembe koncepta športnih oddelkov
  • mednarodna matura: uvedena je bila pred tridesetimi leti kot dopolnitev gimnazijskega izobraževanja in kot možnost primerjave dveh programov v času razvoja obeh programov
  • trajnost gimnazijskega znanja po uvedbi mature

 

Na podoben način bi lahko našli  številne sistemske rešitve z raziskovalnimi vprašanji na drugih vzgojno-izobraževalnih podsistemih (vrtci, osnovna šola, poklicno izobraževanje itd.). Na neraziskana raziskovalna vprašanja se po navadi spomnimo ob pripravi Belih knjig. Ker odgovorov nimamo, na hitro poskusimo zbrati odgovore (ali pa tudi ne) in jih uporabimo pri pripravi novih konceptualnih rešitev. Še sreča da Bele knjige obležijo v predalu, saj brez resnih odgovorov na raziskovalna vprašanja s področja sistema vzgoje in izobraževanja ni možna resna in temeljita prenova sistema vzgoje in izobraževanja.  Zato sistem vzgoje in izobraževanja ostaja v veliki meri takšen kot je bil po zadnji resni prenovi pred petindvajsetimi leti.