PEDAGOŠKI INŠTITUTNapovedujemo četrto VABLJENO PREDAVANJE v sklopu praznovanja 60-letnice Pedagoškega inštituta.
Naslov predavanja: Demokratična vzgoja in epistokracija: epistokratski izziv demokratični vzgoji
Datum in ura predavanja: četrtek, 11. septembra 2025, ob 17.00
Lokacija: projekcijska dvorana Mestnega muzeja Ljubljana (Gosposka ulica 15, 1000 Ljubljana)
Prijava na predavanje: obrazec za prijavo
Vsebina predavanja: Epistokratski izziv demokratični vzgoji
Demokratična vzgoja je vzgoja o in za demokracijo: gre za obliko vzgoje, katere namen je opremiti učence z znanjem o demokraciji in z željo po sodelovanju v njej. V tem drugem pomenu demokratična vzgoja očitno predpostavlja vrednost tega, kar spodbuja: demokracijo. Toda v sodobnem političnem življenju je demokracija izgubila nekaj svojega sijaja: v zadnjem desetletju so komentatorji v mnogih delih sveta obžalovali protidemokratične posledice številnih na videz demokratičnih odločitev (na primer rezultatov nacionalnih volitev ali referendumov).
Medtem ko demokratična vzgoja pogosto preprosto predpostavlja vrednost demokracije, v sodobni politični teoriji deluje nasprotni tok, imenovan epistokracija, ki postavlja pod vprašaj temeljno vrednost splošne volilne pravice. Zagovarja namreč stališče, da političnega odločanja ni mogoče zaupati navadnim državljanom, saj ti nimajo dovolj političnega znanja in motivacije za sprejemanje preudarnih političnih odločitev. Po tem mnenju bi bilo za družbo bolje, če bi politične odločitve sprejemal le tisti del prebivalstva, ki ima zadostno politično znanje. Pravzaprav meni, da demokracija sama po sebi predstavlja obliko tveganja: s tem ko politično odločanje deli preširoko, demokracija izpostavlja prebivalstvo tveganim političnim odločitvam nevednega in muhastega volilnega telesa. Epistokracija ne potrebuje demokratične vzgoje; dejansko se zdi, da epistokracija nakazuje, da demokratična vzgoja ni potrebna ali pa je celo škodljiva.
V tej predstavitvi obravnavam argumente za epistokracijo in njihove posledice za demokratično vzgojo. Trdim, da čeprav epistokracija predstavlja problem za demokratično vzgojo, demokratična vzgoja predstavlja enak in nasproten problem za teorijo epistokracije. Osredotočam se na Brennanov (2016) epistokratski program in zagovarjam stališče, da se Brennanov program v več ključnih točkah opira na obliko politične vzgoje, ki izboljšuje in širi politično znanje državljanov ter njihovo usposobljenost za sodelovanje v politiki. Pri obrambi demokratične vzgoje trdim, da izobraževalni del Brennanovega programa pravzaprav na široko odpira vrata nazaj v demokracijo – skozi epistokratski izobraževalni okvir.
Predstavitev predavatelja: prof. dr. Bena Kotzee, Univerza v Birminghamu (Velika Britanija)
Prof. Ben Kotzee je profesor filozofije vzgoje na Univerzi v Birminghamu (Velika Britanija). Ukvarja se s temami iz filozofije vzgoje in se osredotoča na to, kako je mogoče sodobno epistemologijo in etiko uporabiti za razumevanje vzgojnih idealov in procesov.
Veliko je pisal o vprašanjih, povezanih z intelektualnim razvojem, kritičnim mišljenjem, moralnim razvojem in strokovnim razvojem, trenutno pa ureja tri knjige: eno o filozofiji Harveyja Siegela, drugo o uporabi raziskovanja v vzgoji in tretjo o filozofiji poklicnega izobraževanja. Nedavno je pisal o demokratičnem znanju in o tem, kakšne so zahteve glede znanja za delujočo demokracijo.
Svoje delo na področju demokratične vzgoje nadaljuje kot član projektne skupine na Univerzi v Birminghamu, ki se poteguje za pridobitev sredstev programa Horizon Europe za vključevanje mladih državljanov v demokratično izobraževanje in raziskovanje.
Ben Kotzee je urednik revije Theory and Research in Education (SAGE). Jeseni 2025 bo gostujoči raziskovalec na Jesus College Univerze v Cambridgeu, januarja 2026 pa bo prevzel vodenje Oddelka za izobraževanje in socialno pravičnost na Univerzi v Birminghamu. Ima doktorat iz filozofije s King’s College v Londonu (2006).
PRIJAVA