Vabljeno predavanje 60PI: prof. dr. Kristjan Kristjansson

Vir fotografije: spletna stran Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Šumijeva priznanja so bila v letu 2025 podeljena v petek, 7. marca 2025, ob 13. uri, v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med prejemniki internih nagrad Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je tudi znanstveni sodelavec Pedagoškega inštituta, doc. dr. Žan Lep, ki bo prejel Šumijevo priznanje za obetavnega mladega znanstvenika. Podeljeni sta bili še dve Šumijevi priznanji, Šumijevo priznanje za izjemne znanstvene dosežke je prejela prof. dr. Milica Antić Gaber, Véliko Šumijevo priznanje za življenjsko delo pa filozof prof. dr. Mladen Dolar, ki je imel javno predavanje.

Šumijevo priznanje za obetavnega mladega znanstvenika, ki ga je prejel znanstveni sodelavec Pedagoškega inštituta doc. dr. Žan Lep, se v letu 2025 podeljuje prvič. Omenjeno priznanje se podeljuje izjemnim mladim raziskovalcem, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju znanosti in akademske skupnosti.

Doc. dr. Žan Lep deluje na Pedagoškem inštitutu v okviru Centra za uporabno epistemologijo in programske skupine Edukacijske raziskave. Izr. prof. dr. Janja Žmavc, vodja programske skupine Edukacijske raziskave, je povedala: »Doc. dr. Žan Lep s svojim raziskovalnim delom pomembno prispeva k uspehom raziskovalne skupine. To priznanje kaže, da so bili njegovi raziskovalni dosežki prepoznani tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.«

Doc. dr. Žan Lep je doktoriral na področju razvojnopsiholoških študij in je danes docent socialne psihologije. Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje predmete s področja socialne in ekonomske psihologije ter kot vodja Katedre za socialno psihologijo in namestnik predstojnice na Oddelku za psihologijo pomembno prispeva k razvoju področja.

Raziskovalno delo doc. dr. Žana Lepa je povezano s preučevanjem motivacijskih in kognitivnih temeljev odločanja ter vedenja, povezanega s širšimi družbenimi vprašanji. Rezultate raziskav redno objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah. Poleg tega je urednik dveh znanstvenih monografij ter avtor več kot 40 znanstvenih člankov in poglavij. Aktivno sodeluje tudi v uredniškem odboru znanstvene revije European Journal of Psychology Open.

Redno sodeluje tudi v organizacijskih in znanstvenih odborih konferenc ter deluje kot recenzent za ugledne znanstvene publikacije. Znanstvene ugotovitve si prizadeva prenesti v prakso ter jih deliti z različnimi javnostmi, saj verjame, da lahko znanost pripomore k pozitivnim družbenim spremembam.

Je član več strokovnih združenj, vključno z Junior Researcher Programme, v okviru katerega je vodil raziskovalni projekt. Sodeluje tudi v drugih domačih in mednarodnih projektih, med drugim kot član upravnega odbora COST projekta ter vodja bilateralnega sodelovanja z raziskovalci iz Univerze v Banja Luki.

Več informacij na speltni strani UL FF.

Iskrene čestitke!

Pedagoški inštitut vabi osnovne šole k sodelovanju v raziskavi v okviru mednarodnega projekta me_HeLi-D: Pismenost o duševnem zdravju in raznolikost.

 

Prijave sprejemamo do 14. marca 2025 preko spletnega obrazca: Prijavni obrazec

---

Cilj projekta: Glavni namen raziskave je krepitev duševnega zdravja in rezilientnosti mladih s pomočjo digitalnih virov. V ta namen smo razvili sodoben digitalni program, ki spodbuja duševno zdravje mladih skozi interaktivne izobraževalne vsebine in praktične vaje.

---

Kako poteka raziskava? V raziskavi preverjamo učinkovitost digitalnega programa me_HeLi-D pri spodbujanju duševnega zdravja in pismenosti o duševnem zdravju med učenci in učenkami, starimi od 12 do 15 let. Raziskava poteka v Sloveniji, Avstriji in na Poljskem.

---

Časovnica: april – junij 2025

---

Ciljna skupina: učenci in učenke od 12 do 15 let (7. – 9. razred)

---

Program me_HeLi-D:

• rezilientnost, čuječnost, iskanje pomočiter preprečevanje anksioznosti in depresije
• učenci in učenke raziskujejo Pokrajino uma (svetmisli, občutkov in čustev)
• interaktivne izobraževalne vsebine in praktične vaje
• izvedba na računalnikih
• učenci in učenke gredo samostojno skozi program(ob prisotnosti učitelja ali učiteljice)

---

Šole bodo naključno razporejene v eno izmed dveh skupin: Implementacijska in kontrolna skupina

Implementacijska skupina:

• Izpolnjevanje spletnega vprašalnika (april 2025)
• Aktivno sodelovanje v digitalnem programu me_HeLi-D s podporo šolskega koordinatorja (maj – junij 2025)
• Izpolnjevanje spletnega vprašalnika (junij 2025)

Kontrolna skupina:

• Izpolnjevanje spletnega vprašalnika (april 2025)
• Izpolnjevanje spletnega vprašalnika (junij 2025)

Po zaključku raziskave bo program na voljo tudi šolam iz kontrolne skupine. Podatki bodo anonimni in uporabljeni izključno za raziskovalne namene.

---

Prednosti sodelovanja
Sodelovanje v projektu je priložnost za šole in udeležence, da:

• sodelujejo v aktivnostih za krepitev duševnega zdravja,
• pridobijo znanja in spretnosti s področja duševnega zdravja,
• pridobijo orodja za spoprijemanje s stresom.

 

Za prijavljene šole bo organizirano spletno srečanje s predstavitvijo projekta in odgovori na vprašanja. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani projekta.

---

Vabilo šolam: VABILO_PI

---

Več informacij: na spletni strani projekta 

---

Za dodatne informacije pišite na: dr. Maša Vidmar | masa.vidmar@pei.si

VABILO na Shod za znanost ZNANOST JE – ZNANOST LAHKO

 

---

Datum in ura: sreda, 5. marca 2025, ob 12. uri

---

Lokacija: Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana)

---

Živimo v časih, ko vse lahko. Vse se sme in vse gre. Toda znanost ima sistem meril in pravil, po katerem deluje in dosega rezultate, ki morajo biti preverljivi in ponovljivi. Znanost je, kakšen okvir in podporo pa nam zanjo daje država?

O znanosti in njenih različnih pojmovanjih bodo na dogodku v sklopu Shoda za znanost*, ki smo ga letos poimenovali znanstveni kolokvij, razpravljali vidnejši raziskovalci in raziskovalke, pa tudi politiki.

---

Program dogodka:

11.00 Uvodni nagovor:

Ulf Brunnbauer, Leibnizov Inštitut za vzhodno in jugovzhodnoevropske študije s sedežem v Regensburgu

12.00 Kolokvij z naslednjimi govorci in govorkami:

Alenka Zupančič, Filozofski inštitut ZRC SAZU
Marta Verginella, Filozofska fakulteta UL
Nejc Hodnik, Kemijski inštitut
Dragan D. Mihailović, Institut “Jožef Stefan”

Sledi razprava (predvidoma do 14.00)

14.00 do 15.00 Odmor

15.00 Pogovor o položaju znanosti v Sloveniji:

predsednik vlade Robert Golob in minister za  visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič,
Oto Luthar in Nejc Hodnik kot sogovornika.

 

Vabljeni!

 

* Shod za znanost je neformalno združenje slovenskih raziskovalcev in raziskovalk iz različnih javnoraziskovalnih ustanov, ki se je oblikoval kot odgovor na ameriški March for Science, prvi javni shod pa organiziral aprila 2017. Odtlej redno opozarja na nepravilnosti in pomankljivosti pri oblikovanju znanstvene politike ter si prizadeva izboljšati položaj znanosti pri nas. Več o njegovih dejavnostih: https://marchforscience.si.

 

 

 

NAPOVED predstavitve knjige »Early Childhood Education in Social and Political Transition (Klaus, Peeters, Vonta, 2024)« in okrogle mize z naslovom »Kdo potrebuje učenje o tem, kako živeti v demokraciji – spreminjanje in razvijanje demokratičnih pristopov v vzgoji in izobraževanju otrok od prvega do desetega leta v zadnjih tridesetih letih.«

Datum in ura : četrtek, 6. marec 2025, ob 16.30

---

Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)

---

Prijava na povezavi: prijavni obrazec

---

 

PREDSTAVITEV KNJIGE »Early Childhood Education in Social and Political Transition (Klaus, Peeters, Vonta, 2024)«

---

Predstavitev knjige bo v angleškem jeziku.

---

---

AVTORJI KNJIGE:

dr. Sarah Klaus, višja svetovalka OneSky in izr. prof. Oddelka za pediatrijo Univerze Georgetown
dr. Jan Peeters, višji svetovalec, Center za inovacije v zgodnjem obdobju razvoja otroka VJBK
dr. Tatjana Vonta, upokojena raziskovalka Pedagoškega inštituta

---

 

OKROGLA MIZA: »Kdo potrebuje učenje o tem, kako živeti v demokraciji – spreminjanje in razvijanje demokratičnih pristopov v vzgoji in izobraževanju otrok od prvega do desetega leta v zadnjih tridesetih letih.«

---

Okrogla miza bo v slovenskem jeziku.

---

Udeleženci_ke okrogle mize:
dr. Tatjana Vonta, upokojena raziskovalka Pedagoškega inštituta
Fanika Balič, upokojena svetovalna delavka Vrtca Podbrežje
Andreja Jaklič Šimnic, upokojena pomočnica ravnateljice VVZ Kekec Grosuplje
Silva Križič, upokojena ravnateljica Vrtca Idrija
Klavdija Mirt, prof. RP, OP Leskovec pri Krškem
mag. Mateja Režek, raziskovalka z magisterijem na Pedagoškem inštitutu
izr. prof. dr. Sonja Rutar, višja strokovna sodelavka Pedagoškega inštituta in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
mag. Jelena Vidmar, upokojena svetovalna delavka ŠSS, OŠ Nove Jarše
prof. dr. Rastko Močnik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
izr. prof. dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Robi Kroflič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

---

Predstavitev knjige in okrogle mize: Kdo potrebuje učenje o tem kako živeti v demokraciji; Spreminjanje in razvijanje demokratičnih pristopov v vzgoji in izobraževanju otrok od prvega do desetega leta v zadnjih tridesetih letih.

Pred 30 leti se je Zavod za odprto družbo Slovenije odločil za vključitev Slovenije v program Korak za Korakom. Ta je nastajal in se razvijal pod okriljem Open Society Foundation (v nadaljevanju OSF) in velja za enega najuspešnejših in najvzdržnejših programov fondacije. Spreminjal je procese in različne nivoje sistema vzgoje in izobraževanja otrok od rojstva do nekako desetega leta v regiji post socialističnih  držav. Spremembe so bile prvenstveno usmerjene na demokratizacijo tega segmenta vzgoje in izobraževanja na procesnem nivoju, kot tudi na procese spreminjanja različnih nivojev sistema, ki vplivajo na razvoj posameznika in skupnosti. Finančna podpora programu se je v tridesetih letih spreminjala in ob zadnji reorganizaciji OSF popolnoma ustavila, kar je bil eden od povodov za dokumentirano študijo o programu, ki je izšla pod naslovom Early Childhood Education in Social and Political Transition (Klaus, Peeters, Vonta, 2024) v knjižni obliki pri založbi Bloomsbury Academic, London. OSF je finančno omogočil tudi odprt dostop do knjige. Čeprav je vsebina osredinjena na najmlajšo populacijo državljanov, se dotika različnih segmentov  vzgojno-izobraževalnega sistema. V študiji smo osvetlili družbeni kontekst v katerem je program nastajal, zakaj in kako pomembno je za najmlajšo populacijo družbe, živeti in se učiti živeti demokratično, dokumentirali smo odvisnost vzgoje in izobraževanja otrok v zgodnjem otroštvu od družbenih (socialnih, kulturnih in političnih) dejavnikov pred in v času tranzicije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in na začetku tega stoletja ter kritično ovrednotili strategije, ki jih je program Korak za korakom oblikoval in razvijal, da bi dosegel procesne spremembe na mikro nivoju ter uspehe in izzive na drugih sistemskih nivojih v zelo različnih socialnih in političnih okoljih v približno 30 državah.

V okviru obeleževanja 60-letnice Pedagoškega inštituta in 30-letnice programa Korak za Korakom želimo soavtorji knjige predstaviti ta prizadevanja tudi naši strokovni javnosti. V prvem delu srečanja bodo avtorji (dr. Sarah Klaus, dr. Jan Peeters in dr. Tatjana Vonta)  predstavili metodologijo nastajanja študije, osvetlili kontekst vzgoje in izobraževanja pred in med obdobjem tranzicije in vlogo programa Korak za korakom pri demokratizaciji. Predstavili bodo tudi strategije, ki so se izkazale kot uspešne pri spreminjanju ter najpogostejše ovire v tem procesu.

Drugi del srečanja bomo namenili predstavitvi razmišljan ključnih nosilcev spreminjanja v okviru programa Korak za Korakom (KZK) v Sloveniji. Članice krovnega tima, ravnateljice, vzgojiteljice, učiteljice in starši otrok v KZK oddelkih bodo z nami delili svoja mnenja o uspehih, ki so najbolj zaznamovali demokratične pristope v slovenskem prostoru in tudi o ovirah s katerimi smo se soočali.

S predstavitvami želimo spodbuditi razpravo v zaključnem delu srečanja, ki bo namenjena refleksiji na predstavitve in stanju procesov  demokratizacije v vzgoji in izobraževanju v našem okolju. Opozoriti želimo na nujnost kontinuirane prisotnosti teh ciljev v procesih prenove področja vzgoje in izobraževanja ter sistemskih rešitvah, ki to omogočajo in hkrati zagotavljajo uresničevanje načela enakosti, inkluzije in  kakovosti v vzgoji in izobraževanju danes. Želimo si, da bodo v diskusiji identificirani uspehi, potrebe in problemi osvetlili tudi nujne poudarke v prihodnjih usmeritvah vzgoje in izobraževanja in s tem vsaki generaciji mladih državljanov omogočili učenje demokratičnih pristopov.

Zaradi bolezni VABLJENO PREDAVANJE dr. Tine Malti v sklopu praznovanja 60-letnice Pedagoškega inštituta žal ODPADE.

 

 

O novem datumu predavanja »Caring Schools: Impact of Social-Emotional and Character Education on Children’s Development in School and in Life« Vas bomo obvestili takoj, ko bo to mogoče.

 

 

---

Vsebina predavanja: Caring Schools: Impact of Social-Emotional and Character Education on Children’s Development in School and in Life

---

V vabljenem predavanju bo prof. dr. Tina Malti, klinična psihologinja in profesorica psihologije na Univerzi v Torontu, naslovila naslednji vprašanji:

• Kako lahko podpremo socialni in čustveni razvoj ter razvoj vrlin v šolskem kontekstu?
• Kako podpora empatiji v vzgoji in izobraževanju vpliva na razvoj otrok (v šoli in kasneje v življenju)?

 

Izhajala bo iz svojih znanstveno-raziskovalnih ugotovitev in ponudila vpoglede v podporne načine vzgojno-izobraževalnega delovanja šol. Na podlagi omenjenih znanstveno- raziskovalnih ugotovitev raznolikih kontekstov bo pojasnila povezanost socialnega in čustvenega razvoja ter razvoj vrlin z duševnim zdravjem in učno uspešnostjo otrok. Predstavila bo tudi pomen in uporabo teh spoznanj v družbi.

 

Predstavitev predavateljice: prof. dr. Tina Malti, klinična psihologinja, profesorica psihologije na Univerzi v Torontu in prejemnica prestižne štipendije na Univerzi v Leipzigu (Alexander von Humboldt Professorship)

---

Prof. dr. Tina Malti je klinična psihologinja, profesorica psihologije na Univerzi v Torontu in prejemnica prestižne petmilijonske štipendije na Univerzi v Leipzigu (Alexander von Humboldt Professorship). Je ustanovna direktorica Centra za raziskovanje razvoja in duševnega zdravja otrok z usmeritvijo na spremembe politik (Centre for Child Development, Mental Health, and Policy) na Univerzi v Torontu, ustanovna direktorica Humboldtovega znanstveno-raziskovalnega centra za raziskovanje razvoja otrok (Humboldt Science Center for Child Development) na Univerzi v Leipzigu in aktualna predsednica vplivnega mednarodnega  združenja s področja razvojne psihologije (International Society for the Study of Behavioural Development).

Svojo raziskovalno pot je začela z doktorskim študijem razvojne psihologije na inštitutu Max Planck (Institute for Human Development, Jacobs Center for Productive Youth Development) ter nadaljevala na Univerzi Harvard.

V zadnjih dveh desetletjih je Tina Malti izvajala in vodila številne multidisciplinarne raziskave s ciljem razvoja intervencij in politik v podporo pozitivnemu razvoju in duševnemu zdravju otrok. Na osnovi svojih raziskovalnih ugotovitev in ob zasledovanju humanističnega pristopa njena raziskovalna skupina razvija in preizkuša strategije v pomoč otrokom pri doseganju njihovega polnega potenciala ter premoščanje negativnih učinkov nespodbudnih okolij.

V tesnem sodelovanju z lokalnimi in mednarodnimi skupnostmi Tina Malti, temelječ na raziskovalnih ugotovitvah, razvija podporne mehanizme preprečevanja nasilnih in travmatičnih izkušenj otrok iz raznolikih okolij. Ker sama prihaja iz multikulturnega okolja, se tudi v svojem v svojem raziskovalnem delu povezuje z raziskovalkami in raziskovalci iz preko 20 držav in petih kontinentov.

Delovala je kot urednica vplivnih znanstvenih revij in medanordno priznanih učbenikov s področja razvojne psihologije (Child Development, Handbook of child and adolescent aggression).

Na Pedagoškem inštitutu bomo v letu 2025, ob 60-letnici delovanja inštituta, organizirali pet znanstveno-strokovnih SIMPOZIJEV z naslovom »Vprašanja vzgoje in izobraževanja« ter štiri VABLJENA PREDAVANJA mednarodno priznanih raziskovalk in raziskovalcev s področja vzgoje in izobraževanja. Z izbranimi vsebinamo želimo predstaviti ter spodbuditi strokovno razpravo o aktualnih temah s področja vzgoje in izobraževanja. Napoved simpozijev in vabljenih predavanj je na povezavi.

 

Raziskovanje čustvenih in socialnih vidikov vzgoje in izobraževanja na Pedagoškem inštitutu

---

Raziskovanje čustvenih in socialnih vidikov vzgoje in izobraževanja je ena izmed osrednjih raziskovalnih tem Pedagoškega inštituta. V zadnjem desetletju so raziskovalke in raziskovalci inštituta v mednarodni perspektivi razvijali ter eksperimentalno preverjali učinke socialnih in čustvenih vidikov učenja in poučevanja pri učenkah in učencih ter strokovnih delavkah in delavcih.

Pod vodstvom izr. prof. dr. Ane Kozina je Pedagoški inštitut na tem področju v evropskem prostoru prevzel eno izmed vodilnih vlog z dvema zaporednima in nadgrajujočima evropskima raziskovalnima projektoma: (1) ROKA V ROKI: Socialne in čustvene spretnosti za nediskriminatorno in vključujočo skupnost (celostni pristop) (2): ROKA V ROKI: Opolnomočenje učiteljic in učiteljev v Evropi za spoprijemanje s kariernimi izzivi preko podpore socialnim in čustvenim kompetencam ter sprejemanju različnosti.
Pri tem je projekt ROKA V ROKI v evropskem prostoru prepoznan kot najbolj perspektiven raziskovalni projekt s področja kariernega razvoja učiteljic in učiteljev.

Raziskava se nadaljuje v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Model pozitivnega razvoja učiteljic in učiteljev – Preplet notranjih (motivacijskih, čustvenih in kognitivnih) in zunanjih (šolskih in sistemskih) virov med šolskim letom.

Pedagoški inštitut ob svoji 60-letnici, ki jo praznuje v letu 2025, opozarja na pomen neodvisnih raziskav na področju vzgoje in izobraževanja.

Izr. prof. dr. Ana Kozina, predsednica znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta, je na tiskovni konferenci predstavila inštitut, aktualna družbena vprašanja ter se ozrla tudi v prihodnost: »Kot aktivni in kritični opazovalci aktualnih družbenih sprememb bomo še naprej prispevali h kritični, znanstveno podprti in produktivni obravnavi vprašanj s področja vzgoje in izobraževanja z uporabo naprednih znanstvenih metodologij.«
Izr. prof. dr. Janja Žmavc, koordinatorica aktivnosti ob 60-letnici inštituta in vodja programske skupine Edukacijske raziskave je pojasnila: »Z dogodki ob 60. obletnici Pedagoškega inštituta želimo prikazati, kako inštitut deluje – kot preplet ljudi, vseh, ki smo zaposleni in tistih, ki z nami kakorkoli sodelujejo, ter kot preplet raziskovalnih vsebin, s katerimi smo se in se še vedno ukvarjamo in ki vse prečijo polje vzgoje in izobraževanja.«
Lucija Zala Bezlaj, mlada raziskovalka Pedagoškega inštituta, je osvetlila delo in položaj mladih raziskovalcev na inštitutu: »Na inštitutu je usposabljanje zaključilo več kot 30 mladih raziskovalcev, od tega jih raziskovalno kariero na inštitutu nadaljuje 7. Številni pa so svojo pot nadaljevali na drugih znanstveno raziskovalnih institucijah v Sloveniji in tujini. Prav zato vidim inštitut kot pomembno institucijo za reprodukcijo bodočih raziskovalk in raziskovalcev s področja vzgoje in izobraževanja. Danes smo na Pedagoškem inštitutu tri mlade raziskovalke.«
Dr. Tomaž Boh, generalni direktor, Direktorat za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije in član Upravnega odbora Pedagoškega inštituta, je prvi del tiskovne konference zaključil z besedami: »Svoje praznovanje ste zasnovali delovno, intenzivno v kontekstu povezovanja Pedagoškega inštituta z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi institucijami. Namesto enega protokolarnega dogodka ste izbrali organizacijo niza vsebinsko različnih dogodkov, kjer boste počeli tisto, kar najboljše znate, prispevali k razvoju znanja, kritično presojali dosežke in morda manjke izobraževalnega procesa. V imenu institucije, s katere prihajam, se vam zahvaljujem in vam čestitam za vse do sedaj opravljeno delo z pogledom naprej. Verjamem, da bomo zgledno sodelovali še naprej.«

Pedagoški inštitut je osrednja znanstveno-raziskovalna institucija področja, ki skozi svojo 60-letno zgodovino gradi, podpira in razvija širok nabor temeljnih disciplin, ki soustvarjajo področje vzgoje in izobraževanja.

Izr. prof. dr. Ana Kozina je poudarila pomen razvoja teorije in prakse: »Stremimo k zagotavljanju varnega, spodbudnega in vključujočega učnega okolja, ki spodbuja optimalen psihosocialni razvoj vseh otrok in mladih ter omogoča pridobivanje kakovostnega in mednarodno primerljivega znanja. Z diseminacijo znanstvenih izsledkov prispevamo k razvoju teorije in prakse tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni.«
Raziskovanje na Pedagoškem inštitutu je organizirano v sedem med seboj prepletenih raziskovalnih centrov ter zajema tako temeljne interdisciplinarno prepletene raziskave s področja družboslovja in področja humanistike kot tudi aplikativne raziskave.
Izr. prof. dr. Ana Kozina je izpostavila glavna vsebinska področja, ki najbolje opišejo inštitut: »Ne samo v trenutni situaciji, ampak tudi skozi zgodovino, so glavna področja raziskovanja na inštitut:

• razvijanje in raziskovanje kakovosti predšolske vzgoje in izobraževanja,
• spremljanje in evalvacija učinkovitosti in kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema v nacionalni in mednarodni perspektivi,
• kritična analiza vloge in položaja znanja in izobraževanja v družbi,
• podpora socialnim in čustvenim ter motivacijskim dejavnikom učenja in poučevanja,
• sistematično raziskovanje in razvoj strategij socialnega vključevanja otrok v izobraževalni sistem, zlasti kulturno in socialno ranljivih skupin ter iščemo načine spodbujanja mladih za aktivno državljanstvo,
• razvijamo področje filozofije vzgoje, retorike in argumentacije ter raznojezičnosti v vzgojno-izobraževalni praksi,
• razvijamo ter utrjujemo raziskovalna področja feministične teorije in študij spolov v edukaciji.«

Izr. prof. dr. Ana Kozina je kot predsednica Znanstvenega sveta inštituta predstavila tudi aktualne raziskave: »Pedagoški inštitut skozi celotno zgodovino obstoja nastavlja nekakšno družbeno ogledalo procesov vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.«
Kot aktualne raziskave zadnjega obdobja je izpostavila pandemijo  COVID-19 in z njo povezane ukrepe v perspektivi raziskovanja tako podpornih dejavnikov in mehanizmov kot spremljanja kratko-srednje in dolgoročnih učinkov ukrepov; procese digitalizacije in umetne inteligence kot odgovor na vstop (digitalne) tehnologije v procese učenja in poučevanja z namenom celostne, interdisciplinarne preučitve njenega vpliva na procese razvoja, učenja in poučevanja; raziskovanje procesov polarizacije družbe in oblikovanje odzivov na izključujoče prakse, sovražnost in nasilje; nevro-kognitivno preučevanje vzgoje in izobraževanja v perspektivi učinkov digitalizacije; odziv na aktualno pomanjkanje učiteljic in učiteljev v vzgoji in izobraževanju z raziskovanjem notranjih in zunanjih dejavnikov, ki podpirajo pozitivni razvoj učiteljic in učiteljev.
Izpostavila pa je tudi dosežke raziskovalk in raziskovalcev Pedagoškega inštituta: »V času svojega delovanja smo objavili več kot tisoč izvirnih znanstvenih del (znanstvenih člankov, znanstvenih monografij in poglavij v znanstvenih monografijah), kar nas v Sloveniji uvrščajo v sam vrh uspešnih raziskovalk in raziskovalcev na področju vzgoje in izobraževanja. Prejeli smo številne nagrade tako doma kot v tujini. Med drugim smo na nacionalni ravni večkratni prejemnice in prejemniki priznanj Odlični v znanosti ter drugih nacionalnih priznanj in nagrad. Na evropski ravni je bil projekt ROKA V ROKI po oceni Evropske komisije uvrščen med deset najbolj inovativnih projektov na področju kariernega razvoja učiteljic in učiteljev. Ta raziskovalni projekt je bil dvakrat uspešen pri pridobivanju evropskih raziskovalnih sredstev.« Po predstavitvi preteklosti in sedanjosti se je izr. prof. dr. Ana Kozina dotaknila prihodnosti in med osrednje izzive uvrstila avtonomnost in samostojnost, stabilno financiranje ter prispevek inštituta k oblikovanju izobraževalnih politik. Celotna izjava izr. prof. dr. Ane Kozina na povezavi.

Izr. prof. dr. Janja Žmavc, koordinatorica aktivnosti ob 60-letnici inštituta in vodja programske skupine Edukacijske raziskave je pojasnila: »Z dogodki ob 60. obletnici Pedagoškega inštituta želimo prikazati, kako inštitut deluje – kot preplet ljudi, vseh, ki smo zaposleni in tistih, ki z nami kakorkoli sodelujejo, ter kot preplet raziskovalnih vsebin, s katerimi smo se in se še vedno ukvarjamo in ki vse prečijo polje vzgoje in izobraževanja.« Slednje bo predstavljeno na mesečnih znanstveno-strokovnih dogodkih, v okviru katerih se bodo izmenjevali simpoziji z naslovom »Vprašanja vzgoje in izobraževanja« ter vabljena predavanja mednarodnih strokovnjakov.
Na simpozijih bodo raziskovalke in raziskovalci kot diskusanti razpravljali o temi/področju, ki predstavlja eno od raziskovalnih vsebin inštituta. Prvi simpozij je potekal januarja na temo humanistike v polju vzgoje in izobraževanja, sledili bodo še simpozij o pomenu mednarodnih raziskav znanja za razvoj šolstva v mesecu aprilu, pa simpozij o socialnih in čustvenih vidikih učenja in poučevanja v mesecu juniju, nato simpozij na temo vprašanja spolov v sistemu vzgoje in izobraževanju v oktobru in pa kot zadnji v novembru še simpozij o predšolski vzgoji. Simpoziji bodo potekali v prostorih Pedagoškega inštituta.
Druga skupina dogodkov so vabljena predavanja, na katerih bodo vabljeni predavatelji in predavateljice iz tujine osvetlili tematike, s katerimi se ukvarjamo na inštitutu, skozi lastno teoretsko ali aplikativno raziskovanje. Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo potekala v projekcijski dvorani Mestnega muzeja Ljubljana. Februarja prihaja profesorica Tina Malti z Univerze v Torontu, Kanada, ki bo gostovala s predavanjem o pomenu socialnega in čustvenega učenja. Marca nas bo obiskal profesor Kristjan Kristjansson z Univerze Birmingham iz Velika Britanije, ki bo predstavil najnovejša dognanja na področju raziskovanja vzgoje značaja in vrlin. V marcu načrtujemo še eno vabljeno predavanje, predstavitev zaključkov in ugotovitev študije objavljene v knjigi Early childhood education in social and political transitions. Predavanje bo spremljala razprava avtorjev knjige Sarah Klaus iz Velike Britanije, Jana Peetersa z Belgije in Tatjane Vonta, upokojene raziskovalke Pedagoškega inštituta. Maju bo profesor Vittorio Bufacchi z Univerze Cork na Irskem govoril o nasilju in pravičnosti, kot zadnji v septembru s predavanjem o državljanski vzgoji in epistokraciji serijo vabljenih predavanj zaključil profesor Ben Kotzee iz Univerze Birmingham v Veliki Britaniji. Vsi dogodki so namenjeni širši javnosti.

Lucija Zala Bezlaj, mlada razsikovalka Pedagoškega inštituta, se je dotaknila tudi obdobja po zaključenem usposabljanju mladega raziskovalca in pridobivanju prvih projektov: »To je precej negotovo obdobje, tako z vidika razvoja raziskovalne kariere kot z vidika finančnega osamosvajanja, gradnje družine. Oba dejavnika močno vplivata na izbiro karierne poti in odločitev za poklic raziskovalca.« Mlada raziskovalka pa je opozorila tudi na druge probleme, ki se lahko pokažejo v procesu usposabljanja, od tajniških opravili, ki jih morajo opravljati mladi raziskovalci, do nevključevanja v aktualne raziskave in razpise raziskovalnih inštitucij: »Na Pedagoškem inštitutu se vseskozi spodbuja sodelovanje in vključevanje mladih raziskovalcev v delovne in raziskovalne procese. Tako sem bila vključena v oblikovanje teoretskih osnov v raziskovalnem projektu EDUCAT(H)UM, vključena sem bila v pisanje znanstvenih člankov, močno se podpira udeležba na nacionalnih in mednarodnih konferencah.« Opozorila je, da ne glede na vključevanje v delovne in raziskovalne procese na inštitutu njeno raziskovalno delo, disertacija poteka nemoteno: »Z diskurzivno analizo slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov analiziram uporabo jezika. Osredotočam se predvsem na analizo ideoloških ozadij ali predpostavk, ki niso samoumevne in jih z nenatančnim branjem pravzaprav spregledamo, ker mislim, da jih je pomembno izpostaviti. Navadno uporaba jezika ni ozaveščena niti pri avtorjih tekstov.«

Dr. Tomaž Boh, generalni direktor, Direktorat za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije in član Upravnega odbora Pedagoškega inštituta, je izpostavil pomen inštituta v slovenskem prostoru: »Pedagoški inštitut je kot neodvisni izvajalec raziskav na področju vzgoje in izobraževanja pomemben sogovornik, pomemben akter v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja pa tudi širše. Pri svojem delu je avtonomen tako pri metodi kot kasneje interpretaciji rezultatov.«
Poudaril je, da je Pedagoški inštitut pomemben sogovornik tako Ministrstva za vzgojo in izobraževanje kot Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Poleg kontinuiranih nalog, ki potekajo na inštitutu kot podlaga za različne odločitve na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, so zaposleni oziroma raziskovalci inštituta zelo dobrodošli in zelo cenjeni člani različnih posvetovalnih delovnih in ekspertnih skupin ministrstva.
Posebej je izpostavil vključevanje inštituta na področje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije: »Poleg avtonomije na področju raziskovanja bi rad izpostavil tudi dvig deleža stabilnega financiranja, ki omogoča razporejanje sredstev za gradnjo raziskovalnih karier mladih raziskovalcev, kontinuirano izvajanje bazičnih raziskav ter ima tudi druge prednosti.«
Dotaknil se je tudi pogleda v prihodnost, predvsem mednarodne vpetosti inštituta: »Pedagoški inštitut je pomembno vpet v mednarodni prostor. Odpirajo pa se novi izzivi in tukaj vidimo inštitut kot neodvisno institucijo, ki jih mora nagovoriti in slediti tudi v prihodnosti. Na ministrstvu pričakujemo, da se bo inštitut oziroma bodo raziskovalci intenzivno vključeval v širšo globalno, evropsko razpravo o evropskem šolskem prostoru, visokošolskem prostoru in evropskem raziskovalnem prostoru. Predvsem kako z različnimi metodami nacionalne sisteme zbližati, jih narediti kompatibilne – ne enake, da bodo prispevali k razvoju evropskega izobraževalnega in raziskovalnega prostora.«

Tiskovna konferenca Pedagoškega inštituta, ki bo potekala

ob mednarodnem dnevu izobraževanja in praznovanju 60-letnice inštituta, bo
v sredo, 22. januarja 2025, ob 11. uri,
v sejni sobi Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana).

Na tiskovni konferenci bodo Pedagoški inštitut, aktualne raziskave in aktivnosti ob 60-letnici inštituta predstavili:

– prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta, ki bo predstavil Pedagoški inštitut z najpomembnejšimi mejniki in dosežki zadnjih desetih letih;

– izr. prof. dr. Janja Žmavc, višja znanstvena sodelavka Pedagoškega inštituta in koordinatorica 60-letnice PI, ki bo predstavila dogodke organizirane v sklopu praznovanja 60-letnice inštituta (znanstveno-strokovne simpozije z naslovom »Vprašanja vzgoje in izobraževanja« in vabljena predavanja mednarodno priznanih raziskovalk in raziskovalcev s področja vzgoje in izobraževanja);

– izr. prof. dr. Ana Kozina, višja znanstvena sodelavka Pedagoškega inštituta in predsednica Znanstvenega sveta PI, ki bo predstavila aktualne raziskave na področju vzgoje in izobraževanja;

– Lucija Zala Bezlaj, mag. zg. in soc., mlada raziskovalka na PI, ki bo predstavila delo mlade raziskovalke in pomen novih, mladih raziskovalcev za področje vzgoje in izobraževanja;

– dr. Tomaž Boh, generalni direktor, Direktorat za znanost in inovacije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in član Upravnega odbora Pedagoškega inštituta, ki bo osvetlil pomen Pedagoškega inštituta za napredek in razvoj vzgoje in slovenskega šolstva ter slovenske znanosti nasploh.

 

Vljudno vabljeni !

 

prof. dr. Igor. Ž. Žagar,
direktor
Pedagoškega inštituta

 

Več informacij o dogodkih v sklopu praznovanja 60-obletnice Pedagoškega inštituta na povezavi

 

---

Več informacij: Tina Drolc, G: 031 831 500, E: tina@publica.si

 

Vljudno vas vabimo na strokovni dogodek Inovativna sreda: Predstavitev nekaterih nalog ICILS 2023, ki bo v sredo, 22. januarja 2025, ob 20.00 na ZOOM (povezava).

Na strokovnem dogodku bodo predstavljene nekatere sproščene naloge, s katerimi smo izmerili računalniško in informacijsko pismenost ter računalniško mišljenje v raziskavi ICILS 2023.

Naloge bosta predstavi predavateljici:

• dr. Simona Bezjak, znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu, članica projektne skupine ICILS
• izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, znanstvena svetnica na Pedagoškem inštitutu, nacionalna raziskovalna koordinatorka raziskave ICILS

 

Komu je dogodek namenjen?

Dogodek je namenjen zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, strokovnim delavcem in drugim deležnikom, ki jih zanima področje računalniške in informacijske pismenosti učencev.

 

Vljuvno vabljeni !

Vljudno vas vabimo na strokovno srečanje z razpravo z naslovom Merjenje znanja matematike in naravoslovja za razvoj poučevanja, ki bo v torek, 21. januarja 2025 na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani.

Srečanje je namenjeno odkrivanju možnosti za izboljšanje učenja in poučevanja matematike in naravoslovja v slovenskih šolah, v luči raziskav znanja učenk in učencev ter okoliščin pridobivanja znanja z mednarodnimi raziskavami. Pričakujemo razpravo o idejah za izboljšanje izobraževanja na sistemski ravni in v praksi po objavah o padajočem trendu znanja v zadnjih raziskavah.

 

10.00 – 11.30 : Sporočila raziskav znanja za izboljšanje učenja in poučevanja

Barbara Japelj Pavešić, Pedagoški inštitut, Ljubljana: Ugotovitve iz TIMSS 2023 o poučevanju matematike in naravoslovja v Sloveniji

Pregledali bomo ugotovitve o poučevanju matematike in naravoslovja po poročanju učiteljev in učencev četrtih razredov v mednarodni perspektivi ter močna in šibkejša področja v Sloveniji.

Alenka Lipovec, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru: Rezultati raziskave TIMSS kot podpora prenovi poučevanja matematike

V prispevku bomo predstavili rezultate raziskave TIMSS 2023 pri slovenskih četrtošolcih. Podrobneje bomo analizirali padec dosežkov na področjih geometrija in sklepanje. Poleg analize rezultatov bomo izpostavili tudi predloge za izboljšave, ki bi slovenskim učencem zagotovile več priložnosti za učenje.

Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani: Rezultati raziskave TIMSS kot podpora prenovi poučevanja naravoslovja

V prispevku bomo izpostavili nekatere zadnje rezultate raziskave TIMAS 2023 za naravoslovje pri slovenskih četrtošolcih. Podrobneje bomo analizirali padec dosežkov, predvsem na področju žive narave, ter izpostavili problematiko razumevanja pomena učenja z raziskovanjem pri slovenskih učiteljih. V zvezi s tem bomo izpostavili tudi nekatere predloge za izboljšave v naravoslovnem izobraževanju.

Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut, Ljubljana: Zadnji rezultati raziskave PISA 2022 s področja matematike in naravoslovja

V prispevku bomo predstavili zadnje rezultate raziskave PISA, kjer smo v letu 2022 zabeležili padec v dosežkih s področja matematike in naravoslovja slovenskih 15-letnikov. Podrobneje bomo predstavili trende na področju matematične in naravoslovne pismenosti v raziskavi PISA, doseganje posameznih znanj ter ravni teh pismenosti ter razlike med spoloma in med  srednješolskimi izobraževalnimi program.

 

12.00 – 13.30: Razprava o uporabi raziskav znanja za izboljševanje poučevanja in učenja

Izhodišča strokovnjakov  Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Državnega izpitnega centra:

• Izsledki raziskav TIMSS in PISA za spremembe v poučevanju in učenju matematike
• Izsledki raziskav TIMSS in PISA za spremembe v poučevanju in učenju naravoslovja
• NPZ za izboljšanje poučevanja in znanja matematike

Razprava med vsemi prisotnimi.

 

13.30: Zaključek