VABILO na kolokvij Učitelj in njegova avtoriteta 

Ob izdaji prvega zvezka Pedagoškega leksikona: izbrani temeljni pojmi vas vabimo na kolokvij Učitelj in njegova avtoriteta .

Pogovor bo vodil:
dr. Damijan Štefanc, eden od urednikov Pedagoškega leksikona.

---

Razpravljavci:
bodo avtorja in avtorica gesel Avtoriteta, Vzgoja in Avtonomija iz prvega zvezka Pedagoškega leksikona:

• dr. Robi Kroflič,
• dr. Zdenko Medveš in
• dr. Mojca Peček Čuk.

---

Datum in ura: petek, 6. junij 2025, ob 15. uri

---

Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)

---

Prijava: zaradi omejena prostora v sejni sobi so obvezne prijave na povezavi.

---

Vsebina kolokvija: Avtoriteta eden ključnih pojmov pedagoške teorije, obenem pa izjemno pomembna razsežnost praktičnega vzgojnega delovanja. V nekem smislu sicer drži, da vzgojitelj ali učitelj v vsakem primeru vpliva na osebnostno formacijo svojih učenk in učencev, ne glede na to, ali in kakšno avtoriteto mu je uspelo vzpostaviti v razmerju do njih. A vendarle lahko rečemo, da so pričakovanja po pozitivnih vzgojnih učinkih, kolikor jih razumemo kot rezultat namernega, intencionalnega vzgojnega delovanja, povezana s predpostavko, da učenci v svojem vzgojitelju ali učitelju prepoznavajo subjekta z avtoriteto. Toda kako se učiteljeva avtoriteta manifestira, predvsem pa – kateri dejavniki vplivajo na to, ali in kako bo učitelju uspelo zasesti mesto avtoritete? Kaj je torej tisto, kar učitelju »daje« avtoriteto? Čeprav gre za kompleksen preplet dejavnikov, se prav v tem času krepi občutek, da tudi del pedagoške stroke in šolske politike odgovor išče v mehanizmih, ki krepijo represivno razsežnost vzgojnega delovanja šole (in posledično učiteljev), kar se odraža tudi v predlaganih spremembah osnovnošolske zakonodaje, ki so v tem trenutku v parlamentarni obravnavi. Je mogoče reči, da smo na pravi poti in se učiteljem obeta več avtoritete? Ali pa se od te dejansko oddaljujemo in tlakujemo pot avtoritarni šoli – in družbi?

Povezava do publikacije Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi v digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta: https://www.pei.si/ISBN/9789612703622-2025/

Vljudno vabljeni!

 

 

 

 

Vljudno vabljeni na simpozij z naslovom Socialni in čustveni vidiki učenja in poučevanja: spregledan dejavnik uspeha vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki ga organiziramo na Pedagoškem inštitutu v sklopu praznovanja 60-letnice inštituta.

Moderatorka:
izr. prof. dr. Ana Kozina, Pedagoški inštitut, Slovenija

---

Razpravljalke:

izr. prof. dr. Katja Košir, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Slovenija
dr. Iva Odak, Institut za društvena istraživanja u Zagrebu, Hrvaška
dr. Mojca Rožman, IEA Data Processing Center, Nemčija

---

Datum in ura: sreda, 4. junij 2025, ob 17.00

---

Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)

---

Prijava: obrazec za prijavo

---

Vsebina simpozija: Socialni in čustveni vidiki učenja in poučevanja: spregledan dejavnik uspeha vzgoje in izobraževanja v Sloveniji

Sistematična podpora socialnemu in čustvenemu učenju ter poučevanja, skozi raziskave večkrat dokazano, vodi k bolj kakovostnemu znanju, manj težavam na področju čustvovanja in vedenja, bolj pozitivni razredni in šolski klimi ter višji socialni vključenosti. Kljub množični raziskovalni prepoznavi pa so ti vidiki na ravni sistema in prakse v Sloveniji pogosto spregledani. Na Pedagoškem inštitutu smo v zadnjem desetletju v mednarodni perspektivi razvijali ter eksperimentalno preverjali učinke socialnih in čustvenih vidikov učenja in poučevanja (vključno s prepoznavanjem raznolikosti) ter pri tem oblikovali smernice za njihovo umestitev na raven sistema in prakse. Tovrstno hkratno eksperimentalno preverjanje podpore socialnim in čustvenim vidikom učenja ter poučevanja je redkost. Pedagoški inštitut na tem področju v evropskem prostoru prevzema eno izmed vodilnih vlog. Simpozij bo iz psihološko-sociološke raziskovalne perspektive razpravljal o ključnih izzivih, povezanih z umeščanjem socialnih in čustvenih vidikov učenja in poučevanja na raven sistema in prakse. Izzivi se osredotočajo na vprašanje, zakaj polni potencial namernih, sistematičnih in reflektiranih podpornih pristopov za uresničevanje socialnih in čustvenih vidikov v vrtcih in šolah ostaja neizkoriščen. Simpozij bo naslovil naslednja vprašanja:

• Je podpora socialnim in čustvenim vidikom v učenju in poučevanju skozi eksperimentalno preizkušene intervencije mogoča? Naslovljeni bodo izzivi implementacije intervencij ob upoštevanju meje med ohranjenjem aktivnih sestavin intervencije ter  prilagajanjem intervencije specifičnim kontekstom v katerih se intervencija izvaja. Ker so intervencije vedno umeščene v plasti kontekstov, v katerih se izvajajo, se porajajo vprašanja o kontekstualni prenosljivosti preverjeno učinkovitih intervencij.
• Ali so socialni in čustveni vidiki učenja in poučevanja v Sloveniji zadostno sistemsko podprti? Naslovljeni bodo izzivi umeščanja teh vidikov v učne načrte in strateške dokumente vzgoje in izobraževanja. Ti cilji se namreč v pedagoški praksi pogosto uresničujejo nesistematično, implicitno in v obliki prikritega kurikuluma, pri čemer ostajajo nepovezani z učnimi cilji. Poraja se vprašanje, ali je obstoječi vzgojno-izobraževalni sistem dejansko uspešen pri uresničevanju ciljev socialnega in čustvenega učenja ter poučevanja, ki sta ključnega pomena tako za posameznika kot za družbo. Ta vidika namreč pomembno vplivata na kakovost medosebnih odnosov, sodelovanja in delovanja v skupnosti.
• Kakšni so učinki socialnih in čustvenih vidikov učenja in poučevanja na širšo družbo? Naslovljena bo prepletenost socialnih in čustvenih vidikov učenja in poučevanja s prepoznavanjem raznolikosti v razredu, šoli in širši družbi. Prepoznavanje raznolikosti je namreč predpogoj za socialno vključujočo in pravično družbo. Socialna pravičnost je v veliki meri odvisna od pripravljenosti strokovnih delavk in delavcev, da prepoznajo raznolikost in neenakost v svojih razredih, identificirajo prakse (individualne in institucionalne), ki neenakopravno strukturirajo družbene odnose, ter ukrepajo proti praksam, ki ustvarjajo te neenakosti.
• Ali lahko merimo socialne in čustvene vidike učenja in poučevanja? Izzivi merjenja teh vidikov otežujejo evalvacijo njihove umeščenosti v vzgojno-izobraževalni proces. Zaradi tega je težko oceniti, v kolikšni meri obstoječi vzgojno-izobraževalni sistem dejansko uspešno uresničuje cilje na področju socialnega in čustvenega učenja ter poučevanja. Naslovljeni bodo različni načini merjenja, vpliv kontekstov na merjenje ter s tem povezani etični vidiki.

Napovedujemo drugo VABLJENO PREDAVANJE v sklopu praznovanja 60. letnice Pedagoškega inštituta.

Naslov predavanja: Structural Violence and Education

---

Datum in ura predavanja: četrtek, 22. maj 2025, ob 17. uri

---

Lokacija: projekcijska dvorana Mestnega muzeja Ljubljana (Gosposka ulica 15, 1000 Ljubljana)

---

Prijava na povezavi: obrazec za prijavo

---

Vsebina predavanja: Structural Violence and Education

---

V predavanju »Structural Violence and Education« bo prof. dr. Vittorio Bufacchi postavil v ospredje zapleteno razmerje med nasiljem ter vzgojo in izobraževanjem. Čeprav ima preučevanje nasilja v vzgoji in izobraževanju dolgo tradicijo, se raziskovanje nasilja v šolah oziroma v družbi sooča z vrsto problemov in izzivov, ki pomembno vplivajo tako na sam proces raziskovanja tega fenomena kot tudi na snovanje predlogov za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja.

Zaradi vse večje prisotnosti nasilja v družbi in njegove pojavnosti, skoraj »glorifikacije« v medijih – kar ponazarja prispodoba o »simbiotičnem« razmerju medijev in nasilja – ter zaradi številnih novih pojavnih oblik nasilja, kot je »spletno« nasilje predvsem med mladimi, se iskanje skupnega imenovalca različnih pojavnih oblik nasilja izkaže za vse prej kot enostavno. Nasilje v šolah in med šolajočo mladino – tako v teoriji kakor tudi v »praksi«— je namreč kompleksen fenomen.

Predavanje o strukturnih razsežnostih nasilja ter njegovi povezanosti  z vzgojo in izobraževanjem bo pomembno prispevalo tako k refleksiji o različnih pojavnih oblikah nasilja kot tudi k zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja v vzgojno-izobraževalnih institucijah.

---

Predstavitev predavatelja: prof. Vittorio Bufacchi, University College Cork, Irska

---

Prof. Vittorio Bufacchi poučuje moralno in politično filozofijo na University College Cork na Irskem. Je avtor knjig Violence and Social Justice (Palgrave); Social Injustice (Palgrave); Everything Must Change (Manchester University Press) ter Why Cicero Matters (Bloomsbury).

Izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, znanstvena svetnica Pedagoškega inštituta, imenovana v znanstveni odbor COST

V četrtek, 27. marca 2025, je bila na 220. seji visokih predstavnikov Evropske mreže za sodelovanje v znanosti in tehnologiji (COST) v znanstveni odbor COST imenovana znanstvena svetnica Pedagoškega inštituta izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski. Kot članica znanstvenega odbora COST bo odgovorna za področje izobraževanja, pri čemer bo sodelovala pri evalvaciji projektnih predlogov in spremljanju izvajanja COST akcij. V tej vlogi bo delovala neodvisno in ne bo zastopala Slovenije.

Izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski je bila v znanstveni odbor sprejeta na predlog slovenskega predstavnika COST-a. Odbor visokih predstavnikov COST-a so prepričale njene znanstvene reference, izkušnje in udejstvovanje v različnih nacionalnih ter mednarodnih organih. Poleg vodenja Centra za uporabno epistemologijo na Pedagoškem inštitutu je nacionalna raziskovalna koordinatorica Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanje (ICCS), Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti (ICILS) ter Mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS). Njena bibliografija obsega številne znanstvene in strokovne članke ter publikacije s področja sociologije izobraževanja, mednarodnih primerjalnih raziskav znanja in državljanske vzgoje. Je tudi članica uredniških odborov znanstvenih in strokovnih revij doma in v tujini.

Imenovanje za članico znanstvenega odbora COST je priznanje dosedanjemu raziskovalnemu in aplikativnemu delu izr. prof. dr. Eve Klemenčič Mirazchiyski. Znanstveni odbor COST je ključni organ, ki skrbi za kakovost evalvacije prijavljenih projektov in nadzor nad izvajanjem izbranih akcij. Njegova vloga je zagotavljanje transparentnosti in znanstvene integritete pri izboru projektov, ki prispevajo k razvoju evropskega raziskovalnega prostora.

COST je najstarejša evropska organizacija, ki spodbuja sodelovanje med raziskovalci na vseh področjih znanosti in tehnologije. Vsako leto financira približno 60 raziskovalnih akcij, ki trajajo štiri leta in podpirajo mreženje, izmenjavo znanja ter razvoj raziskovalnih kompetenc. Slovenija je v letu 2023 pridobila tri projekte, v letu 2024 pa sedem projektov, kar dokazuje vse večjo vključenost slovenskih raziskovalcev v mednarodne raziskovalne tokove.

Pedagoški inštitut je bil od let 2023 vključen v dva COST projekta, CLIL Network for Languages in Education: Towards Bi- and Multilingual Disciplinary Literacies (CLILNet LE) in Redressing Radical Polarisation: Strengthening European Civil Spheres Facing Illiberal Digital Media (DepolarisingEU). V letu 2024 pa je bil s partnerji uspešen še pri prijavi projekta Religious Identity, Bullying and Wellbeing at School: A Transnational Collaboration (ORBIT).

Vljudno vabljeni na simpozij z naslovom Pomen mednarodnih raziskav znanja za razvoj šolstva, ki ga organiziramo na Pedagoškem inštitutu v sklopu praznovanja 60. letnice inštituta.

Simpozij organizira Pedagoški inštitut v sodelovanju s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE).

 

Moderatorka:

izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica, Pedagoški inštitut

---

Razpravljalci_ke:

doc. dr. Andreja Barle Lakota, upokojena vodja Urada za razvoj šolstva na Ministrstvu za izobraževanje in vzgojo,
izr. prof. dr. Damijan Štefanc, profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,
dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra,
izr. prof. dr. Slavko Gaber, upokojen profesor Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

---

Datum in ura: sreda, 2. april 2025, ob 17.00

---

Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)

---

Vsebina simpozija: Pomen mednarodnih raziskav znanja za razvoj šolstva

V času od začetka delovanja do danes so se na Pedagoškem inštitutu razvijala različna področja raziskovanja. Pa vendarle: obdobje razvoja mednarodnih raziskav (znanja) pomembno sovpada z delovanjem Pedagoškega inštituta. Gre za obdobje, ki hkrati sovpada s »fazo družboslovne perspektive« komparativnega raziskovanja, za katero je značilna intenzifikacija interesa za komparativno raziskovanje, tako na ravni posameznikov, kot na ravni institucionalnih struktur. V tem času je mogoče opaziti premik k bolj kvantitativnemu in empiričnemu raziskovanju, uporabo metod, tehnik in pristopov različnih ved. To pomeni tudi interdisciplinarno raziskovanje tematik in sodelovanje različnih strok. Vsekakor nezanemarljiv doprinos razvoju tega področja, pa tudi poskusu sinergij med raziskavami in oblikovanjem politik za razvoj šolstva, ponujajo mednarodne primerjalne raziskave (oziroma mednarodne raziskave znanja), ki so se tekom zadnjih šestdeset let prav tako razvijale, da bi uspešneje odgovarjale na potrebe časa. Sočasno se je razvijal tudi (sodobni) koncept oziroma pojem družbe znanja, ki se kaže preko različnih perspektiv razumevanja slednjega, v današnjem času pogosto preko neoliberalnega diskurza. Zato ni presenetljiv niti premik k vrednotenju dosežkov učencev/dijakov v zadnjih desetletjih, ko imamo opravka z evalvacijo šolskega sistema, katerega pomemben del so podatki, zbrani z mednarodnimi primerjalnimi raziskavami in mednarodnimi raziskavami znanja.
Razpravljalci_ke simpozija bodo iskali odgovore na vprašanja vezana na pomen znanja danes, ko se zdi instrumentalizacija znanja izrazito v ospredju, na razlike in komplementarnost med nacionalnim preverjanjem znanja in mednarodnimi raziskavami znanja, ter na pomen mednarodnih raziskav znanja pri oblikovanju šolskih politik, ki bi naj prispevale k razvoju šolstva. V diskusiji bodo vendarle opozorili tudi na določene omejitve teh raziskav, ki so predvsem pomembne pri interpretaciji rezultatov, med njimi je zagotovo tudi poenostavljeno, včasih napačno razumevanje primerjalnih lestvic.

 

---

Informacije o vseh simpozijih in vabljenih predavanjih so objavljene na povezavi.

Vir fotografije: spletna stran Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Šumijeva priznanja so bila v letu 2025 podeljena v petek, 7. marca 2025, ob 13. uri, v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med prejemniki internih nagrad Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je tudi znanstveni sodelavec Pedagoškega inštituta, doc. dr. Žan Lep, ki bo prejel Šumijevo priznanje za obetavnega mladega znanstvenika. Podeljeni sta bili še dve Šumijevi priznanji, Šumijevo priznanje za izjemne znanstvene dosežke je prejela prof. dr. Milica Antić Gaber, Véliko Šumijevo priznanje za življenjsko delo pa filozof prof. dr. Mladen Dolar, ki je imel javno predavanje.

Šumijevo priznanje za obetavnega mladega znanstvenika, ki ga je prejel znanstveni sodelavec Pedagoškega inštituta doc. dr. Žan Lep, se v letu 2025 podeljuje prvič. Omenjeno priznanje se podeljuje izjemnim mladim raziskovalcem, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju znanosti in akademske skupnosti.

Doc. dr. Žan Lep deluje na Pedagoškem inštitutu v okviru Centra za uporabno epistemologijo in programske skupine Edukacijske raziskave. Izr. prof. dr. Janja Žmavc, vodja programske skupine Edukacijske raziskave, je povedala: »Doc. dr. Žan Lep s svojim raziskovalnim delom pomembno prispeva k uspehom raziskovalne skupine. To priznanje kaže, da so bili njegovi raziskovalni dosežki prepoznani tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.«

Doc. dr. Žan Lep je doktoriral na področju razvojnopsiholoških študij in je danes docent socialne psihologije. Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje predmete s področja socialne in ekonomske psihologije ter kot vodja Katedre za socialno psihologijo in namestnik predstojnice na Oddelku za psihologijo pomembno prispeva k razvoju področja.

Raziskovalno delo doc. dr. Žana Lepa je povezano s preučevanjem motivacijskih in kognitivnih temeljev odločanja ter vedenja, povezanega s širšimi družbenimi vprašanji. Rezultate raziskav redno objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah. Poleg tega je urednik dveh znanstvenih monografij ter avtor več kot 40 znanstvenih člankov in poglavij. Aktivno sodeluje tudi v uredniškem odboru znanstvene revije European Journal of Psychology Open.

Redno sodeluje tudi v organizacijskih in znanstvenih odborih konferenc ter deluje kot recenzent za ugledne znanstvene publikacije. Znanstvene ugotovitve si prizadeva prenesti v prakso ter jih deliti z različnimi javnostmi, saj verjame, da lahko znanost pripomore k pozitivnim družbenim spremembam.

Je član več strokovnih združenj, vključno z Junior Researcher Programme, v okviru katerega je vodil raziskovalni projekt. Sodeluje tudi v drugih domačih in mednarodnih projektih, med drugim kot član upravnega odbora COST projekta ter vodja bilateralnega sodelovanja z raziskovalci iz Univerze v Banja Luki.

Več informacij na speltni strani UL FF.

Iskrene čestitke!

Pedagoški inštitut vabi osnovne šole k sodelovanju v raziskavi v okviru mednarodnega projekta me_HeLi-D: Pismenost o duševnem zdravju in raznolikost.

 

Prijave sprejemamo do 14. marca 2025 preko spletnega obrazca: Prijavni obrazec

---

Cilj projekta: Glavni namen raziskave je krepitev duševnega zdravja in rezilientnosti mladih s pomočjo digitalnih virov. V ta namen smo razvili sodoben digitalni program, ki spodbuja duševno zdravje mladih skozi interaktivne izobraževalne vsebine in praktične vaje.

---

Kako poteka raziskava? V raziskavi preverjamo učinkovitost digitalnega programa me_HeLi-D pri spodbujanju duševnega zdravja in pismenosti o duševnem zdravju med učenci in učenkami, starimi od 12 do 15 let. Raziskava poteka v Sloveniji, Avstriji in na Poljskem.

---

Časovnica: april – junij 2025

---

Ciljna skupina: učenci in učenke od 12 do 15 let (7. – 9. razred)

---

Program me_HeLi-D:

• rezilientnost, čuječnost, iskanje pomočiter preprečevanje anksioznosti in depresije
• učenci in učenke raziskujejo Pokrajino uma (svetmisli, občutkov in čustev)
• interaktivne izobraževalne vsebine in praktične vaje
• izvedba na računalnikih
• učenci in učenke gredo samostojno skozi program(ob prisotnosti učitelja ali učiteljice)

---

Šole bodo naključno razporejene v eno izmed dveh skupin: Implementacijska in kontrolna skupina

Implementacijska skupina:

• Izpolnjevanje spletnega vprašalnika (april 2025)
• Aktivno sodelovanje v digitalnem programu me_HeLi-D s podporo šolskega koordinatorja (maj – junij 2025)
• Izpolnjevanje spletnega vprašalnika (junij 2025)

Kontrolna skupina:

• Izpolnjevanje spletnega vprašalnika (april 2025)
• Izpolnjevanje spletnega vprašalnika (junij 2025)

Po zaključku raziskave bo program na voljo tudi šolam iz kontrolne skupine. Podatki bodo anonimni in uporabljeni izključno za raziskovalne namene.

---

Prednosti sodelovanja
Sodelovanje v projektu je priložnost za šole in udeležence, da:

• sodelujejo v aktivnostih za krepitev duševnega zdravja,
• pridobijo znanja in spretnosti s področja duševnega zdravja,
• pridobijo orodja za spoprijemanje s stresom.

 

Za prijavljene šole bo organizirano spletno srečanje s predstavitvijo projekta in odgovori na vprašanja. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani projekta.

---

Vabilo šolam: VABILO_PI

---

Več informacij: na spletni strani projekta 

---

Za dodatne informacije pišite na: dr. Maša Vidmar | masa.vidmar@pei.si

VABILO na Shod za znanost ZNANOST JE – ZNANOST LAHKO

 

---

Datum in ura: sreda, 5. marca 2025, ob 12. uri

---

Lokacija: Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana)

---

Živimo v časih, ko vse lahko. Vse se sme in vse gre. Toda znanost ima sistem meril in pravil, po katerem deluje in dosega rezultate, ki morajo biti preverljivi in ponovljivi. Znanost je, kakšen okvir in podporo pa nam zanjo daje država?

O znanosti in njenih različnih pojmovanjih bodo na dogodku v sklopu Shoda za znanost*, ki smo ga letos poimenovali znanstveni kolokvij, razpravljali vidnejši raziskovalci in raziskovalke, pa tudi politiki.

---

Program dogodka:

11.00 Uvodni nagovor:

Ulf Brunnbauer, Leibnizov Inštitut za vzhodno in jugovzhodnoevropske študije s sedežem v Regensburgu

12.00 Kolokvij z naslednjimi govorci in govorkami:

Alenka Zupančič, Filozofski inštitut ZRC SAZU
Marta Verginella, Filozofska fakulteta UL
Nejc Hodnik, Kemijski inštitut
Dragan D. Mihailović, Institut “Jožef Stefan”

Sledi razprava (predvidoma do 14.00)

14.00 do 15.00 Odmor

15.00 Pogovor o položaju znanosti v Sloveniji:

predsednik vlade Robert Golob in minister za  visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič,
Oto Luthar in Nejc Hodnik kot sogovornika.

 

Vabljeni!

 

* Shod za znanost je neformalno združenje slovenskih raziskovalcev in raziskovalk iz različnih javnoraziskovalnih ustanov, ki se je oblikoval kot odgovor na ameriški March for Science, prvi javni shod pa organiziral aprila 2017. Odtlej redno opozarja na nepravilnosti in pomankljivosti pri oblikovanju znanstvene politike ter si prizadeva izboljšati položaj znanosti pri nas. Več o njegovih dejavnostih: https://marchforscience.si.

 

 

 

NAPOVED predstavitve knjige »Early Childhood Education in Social and Political Transition (Klaus, Peeters, Vonta, 2024)« in okrogle mize z naslovom »Kdo potrebuje učenje o tem, kako živeti v demokraciji – spreminjanje in razvijanje demokratičnih pristopov v vzgoji in izobraževanju otrok od prvega do desetega leta v zadnjih tridesetih letih.«

Datum in ura : četrtek, 6. marec 2025, ob 16.30

---

Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)

---

Prijava na povezavi: prijavni obrazec

---

 

PREDSTAVITEV KNJIGE »Early Childhood Education in Social and Political Transition (Klaus, Peeters, Vonta, 2024)«

---

Predstavitev knjige bo v angleškem jeziku.

---

---

AVTORJI KNJIGE:

dr. Sarah Klaus, višja svetovalka OneSky in izr. prof. Oddelka za pediatrijo Univerze Georgetown
dr. Jan Peeters, višji svetovalec, Center za inovacije v zgodnjem obdobju razvoja otroka VJBK
dr. Tatjana Vonta, upokojena raziskovalka Pedagoškega inštituta

---

 

OKROGLA MIZA: »Kdo potrebuje učenje o tem, kako živeti v demokraciji – spreminjanje in razvijanje demokratičnih pristopov v vzgoji in izobraževanju otrok od prvega do desetega leta v zadnjih tridesetih letih.«

---

Okrogla miza bo v slovenskem jeziku.

---

Udeleženci_ke okrogle mize:
dr. Tatjana Vonta, upokojena raziskovalka Pedagoškega inštituta
Fanika Balič, upokojena svetovalna delavka Vrtca Podbrežje
Andreja Jaklič Šimnic, upokojena pomočnica ravnateljice VVZ Kekec Grosuplje
Silva Križič, upokojena ravnateljica Vrtca Idrija
Klavdija Mirt, prof. RP, OP Leskovec pri Krškem
mag. Mateja Režek, raziskovalka z magisterijem na Pedagoškem inštitutu
izr. prof. dr. Sonja Rutar, višja strokovna sodelavka Pedagoškega inštituta in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
mag. Jelena Vidmar, upokojena svetovalna delavka ŠSS, OŠ Nove Jarše
prof. dr. Rastko Močnik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
izr. prof. dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Robi Kroflič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

---

Predstavitev knjige in okrogle mize: Kdo potrebuje učenje o tem kako živeti v demokraciji; Spreminjanje in razvijanje demokratičnih pristopov v vzgoji in izobraževanju otrok od prvega do desetega leta v zadnjih tridesetih letih.

Pred 30 leti se je Zavod za odprto družbo Slovenije odločil za vključitev Slovenije v program Korak za Korakom. Ta je nastajal in se razvijal pod okriljem Open Society Foundation (v nadaljevanju OSF) in velja za enega najuspešnejših in najvzdržnejših programov fondacije. Spreminjal je procese in različne nivoje sistema vzgoje in izobraževanja otrok od rojstva do nekako desetega leta v regiji post socialističnih  držav. Spremembe so bile prvenstveno usmerjene na demokratizacijo tega segmenta vzgoje in izobraževanja na procesnem nivoju, kot tudi na procese spreminjanja različnih nivojev sistema, ki vplivajo na razvoj posameznika in skupnosti. Finančna podpora programu se je v tridesetih letih spreminjala in ob zadnji reorganizaciji OSF popolnoma ustavila, kar je bil eden od povodov za dokumentirano študijo o programu, ki je izšla pod naslovom Early Childhood Education in Social and Political Transition (Klaus, Peeters, Vonta, 2024) v knjižni obliki pri založbi Bloomsbury Academic, London. OSF je finančno omogočil tudi odprt dostop do knjige. Čeprav je vsebina osredinjena na najmlajšo populacijo državljanov, se dotika različnih segmentov  vzgojno-izobraževalnega sistema. V študiji smo osvetlili družbeni kontekst v katerem je program nastajal, zakaj in kako pomembno je za najmlajšo populacijo družbe, živeti in se učiti živeti demokratično, dokumentirali smo odvisnost vzgoje in izobraževanja otrok v zgodnjem otroštvu od družbenih (socialnih, kulturnih in političnih) dejavnikov pred in v času tranzicije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in na začetku tega stoletja ter kritično ovrednotili strategije, ki jih je program Korak za korakom oblikoval in razvijal, da bi dosegel procesne spremembe na mikro nivoju ter uspehe in izzive na drugih sistemskih nivojih v zelo različnih socialnih in političnih okoljih v približno 30 državah.

V okviru obeleževanja 60-letnice Pedagoškega inštituta in 30-letnice programa Korak za Korakom želimo soavtorji knjige predstaviti ta prizadevanja tudi naši strokovni javnosti. V prvem delu srečanja bodo avtorji (dr. Sarah Klaus, dr. Jan Peeters in dr. Tatjana Vonta)  predstavili metodologijo nastajanja študije, osvetlili kontekst vzgoje in izobraževanja pred in med obdobjem tranzicije in vlogo programa Korak za korakom pri demokratizaciji. Predstavili bodo tudi strategije, ki so se izkazale kot uspešne pri spreminjanju ter najpogostejše ovire v tem procesu.

Drugi del srečanja bomo namenili predstavitvi razmišljan ključnih nosilcev spreminjanja v okviru programa Korak za Korakom (KZK) v Sloveniji. Članice krovnega tima, ravnateljice, vzgojiteljice, učiteljice in starši otrok v KZK oddelkih bodo z nami delili svoja mnenja o uspehih, ki so najbolj zaznamovali demokratične pristope v slovenskem prostoru in tudi o ovirah s katerimi smo se soočali.

S predstavitvami želimo spodbuditi razpravo v zaključnem delu srečanja, ki bo namenjena refleksiji na predstavitve in stanju procesov  demokratizacije v vzgoji in izobraževanju v našem okolju. Opozoriti želimo na nujnost kontinuirane prisotnosti teh ciljev v procesih prenove področja vzgoje in izobraževanja ter sistemskih rešitvah, ki to omogočajo in hkrati zagotavljajo uresničevanje načela enakosti, inkluzije in  kakovosti v vzgoji in izobraževanju danes. Želimo si, da bodo v diskusiji identificirani uspehi, potrebe in problemi osvetlili tudi nujne poudarke v prihodnjih usmeritvah vzgoje in izobraževanja in s tem vsaki generaciji mladih državljanov omogočili učenje demokratičnih pristopov.