Protokol

  1. Udeleženca_ko se posede pred zaslon in stojalo za branje v enakomerno osvetljenem prostoru, z enako oddaljenostjo od zaslona in stojala za branje.
  2. Izmeri se ji velikost lobanje in temu primerno izbere eno od treh velikosti EEG kapic s 16 elektrodami, ki merijo aktivnost (oscilacijo) v petih možganskih režnjih (čelnem, temenskem, obeh senčnih in zatilnem). Elektrode merijo električno aktivnost v možganih, pri čemer same niso pod napetostjo in nikakor ne vplivajo na možgane.
  3. 16 elektrod se priključi na ojačevalec signalov, ki podatke prenaša na ustrezno programsko opremo v PCju.
  4. Na nos se namesti sledilec pogleda v obliki očal, ki zelo natančno (gre za sledilec z visoko ločljivostjo, primeren za raziskovalne in klinične namene) sledi premikanju in fiksiranju pogleda (sakade in fiksacije), meri pa tudi širjenje in krčenje zenice.
  5. Delovanje očal se kalibrira in poveže z ojačevalcem, ki podatke prenaša na ustrezno programsko opremo v PCju.
  6. Na sredinec in prstanec (leve roke za desničarje, desne roke za levičarje) se namestita dve občutljivi elektrodi, ki merita prevodnost kože (potenje) kot znak povečanega vznemirjena oz. pozornosti, ki je (v našem primeru) odvisno od vsebine, prikazane na ekranu oz. bralnem stojalu.
  7. Obe elektrodi se povežeta z ojačevalcem, ki podatke prenaša na ustrezno programsko opremo v PCju.
  8. Ker vznemirjenje kot ga zaznavajo in prikazujejo nima vrednostne valence (pozitivno/negativno, ugodje/neugodje), zaslonska kamera beleži tudi obrazno mimiko in jo prenaša v program Affectiva, ki na podlagi delovanja mišic okoli oči in ust prepoznava izražene emocije (kognitivna nevroznanost že nekaj časa ve, da človeški organizem čustva izraža prej, kot pa se jih zavemo).
  9. Vsi vhodni signali (1 – 8) se zbirajo v programu iMotions, ki jih sinhronizira in tako tudi prikaže na zaslonu, kar omogoči natančnejšo triangulacijo in primerjavo med posameznimi kritičnimi sekvencami, kakor jih kaže vizualizacija posameznih signalov.
  10. Vsaka seansa se posname in analizira, najprej z ustrezno programsko opremo, potem pa tudi manualno, od posnetka do posnetka.

 

Uporabljena oprema in postopki so standardizirani, klinično preverjeni, neinvazivni in ne predstavljajo nikakršnega tveganja.

Dostopnost