NAPOVED simpozija 60PI: Feministična teorija in zakaj jo potrebujemo tudi v izobraževanju?

Vljudno vabljeni na simpozij z naslovom Feministična teorija in zakaj jo potrebujemo tudi v izobraževanju, ki ga organiziramo na Pedagoškem inštitutu v sklopu praznovanja 60-letnice inštituta.

 


Naslov: Feministična teorija in zakaj jo potrebujemo tudi v izobraževanju


Moderatorka: dr. Valerija Vendramin, Pedagoški inštitut


Datum in ura: sreda, 15. oktober 2025, ob 17.00


Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)


Razpravljavci in razpravljalke (po abecednem vrstnem redu):
prof. dr. Eva D. Bahovec, UL FF
prof. dr. Roman Kuhar, UL FF
izr. prof. dr.  Renata Šribar, AMEU – ISH


Prijavaobrazec za prijavo


Vsebina simpozija: Feministična teorija in zakaj jo potrebujemo tudi v izobraževanju

Zgodovinsko razmerje med feminističnimi teorijami ter »spolom in edukacijo« je zapleteno, a pomembno je izpostaviti, da so na raziskovanje spola/spolov v vzgoji in izobraževanju močno vplivale različne oblike feminističnega teoretiziranja iz poznega dvajsetega in zgodnjega enaindvajsetega stoletja. Danes je to raziskovanje pogosto poimenovano kot študije spolov. Zaradi aktualnih družbenih, političnih in kulturnih sprememb se diverziteta feminističnega preučevanja spolov v vzgoji in izobraževanju vseskozi dopolnjuje z novimi teoretskimi uvidi, ki imajo pomembno vlogo pri oblikovanju razprav v »edukacijskem feminizmu«. Nemara eden od najpomembnejših poudarkov feministične teorije je povezava vednosti in oblasti – z njo so se epistemološka vprašanja premaknila z obrobja posameznih disciplin v središče sodobne teorije.

To področje je bilo v zadnjem času deležno specifične pozornosti: po eni strani se govori o »napredku« žensk v vseh segmentih družbenega življenja, po drugi pa tudi o »napredku« in »uspehu« deklet na različnih predmetnih področjih in vse boljših priložnostih, ki da jih imajo. Včasih je videti, kot da o tem nimamo več kaj povedati, saj so nekateri elementi ali zahteve feminizma vključeni v politično in institucionalno življenje. A hkrati se vse bolj krepijo tudi odpori proti obravnavanju s spoli povezane tematike v pedagoški praksi.

  • Ker gre za obletnico Pedagoškega inštituta, bomo začeli_e z vprašanjem o vlogi, pomenu in raziskavah Centra za ženske študije, ki je bil na Pedagoškem inštitutu ustanovljen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (v naslednjem stoletju ukinjen).
  • Nadaljevanje bo v bolj konceptualnem duhu. Zanimalo nas bo, kakšna je (ali bi morala biti) vloga feminističnih teorij v raziskovanju vzgoje in izobraževanja. Kje vidimo njihov nujen domet in poseben pomen?
  • Vmes se bomo ustavili_e ob problemu poimenovanj. Izraz »študije spolov« je videti bolj inkluziven in morda bolj zanimiv; še bolj naj bi odprl polje ženskih študij (posvečajoč se neenakostim in razlikam ne le med spoli, pač pa tudi znotraj kategorij). Vztrajamo pri feministični teoriji?
  • Hkrati – ker so gostujoči in gostujoče tudi pedagoški dejavni – bomo prisluhnili_e njihovim izkušnjam, razmislekom in predlogom, kar bo dopolnjeno s pogledi iz raziskovalne sfere, kjer se bo treba dotakniti tudi znanstvenih politik in nekaterih njihovih ukrepov. Ali te strategije delujejo? Kje so pomanjkljivosti?

V torek, 23. septembra 2025, smo v prostorih Pritličja izvedli dogodek ob Evropski noči raziskovalcev z naslovom »Prerokovati iz drobovine (naše) tehnologije: kakšen bo človek jutrišnjega dne?«. Sodelovali smo: dr. Igor Bijuklič (PI) kot moderator, dr. Nina Cvar (FF UL), dr. Aleš Mendiževec (FI ZRC SAZU) in dr. Valerija Vendramin (PI). Dogodek je temeljil tudi na izsledkih, nastalih kot rezultat raziskovalnega projekta »EDUCAT(H)UM: Izobraževanje na mejah človeškega: izziv novih tehnologij«, ki poteka na PI (povezava do projekta).

Naše izhodišče je bila teza, da je sodobna tehnološka realnost postala hkrati prevelika in premajhna za naše zaznave, njeni učinki pa pogosto presegajo naše predstavne zmožnosti. Tehnologija vse bolj postaja naša usoda, kar se morda danes kaže bolj kot kdaj koli prej v človeški zgodovini; naprave je treba videti kot nekaj, kar nas aktivno preoblikuje.

Svoje razmisleke smo vpeli v omrežje, sestavljeno iz filma, literature in splošnejših družbenih pojavov. Poskušali smo odkriti, kako vseprisotnost naprav in stvari v človeških življenjih preoblikuje našo realnost ter kako tem spremembam sledi naša imaginacija. Je sfera tehnološke realnosti še nekaj, ki jo človek, ki se trudi vstopiti na področje nečloveških dimenzij, lahko nadzira?

Na tovrstna vprašanja je mogoče odgovoriti z različnimi zgodbami, ki so nam dostopne skozi film in literaturo, ne glede na to, kakšna natanko je žanrska opredelitev teh del. Če – delno iz praktičnih razlogov – pristanemo, da gre za znanstveno fantastiko, ugotovimo, da je to žanr, ki nam omogoča misliti liminalnosti, presojne meje med človekom in strojem, prevpraševati znanost in družbo širše, pa tudi opazovati, kaj je človeško, kako je to »zamazano« z zgodovino ideje humanizma. Ali na tej meji stoji nov, drugačen človek, bodisi izboljšan s pomočjo biotehnologije bodisi nadgrajen s tehnologijo, je veliko vprašanje, ki stoji v senci drugega vprašanja, namreč: kako daleč lahko gremo in še ostanemo ljudje? Kaj nas dela človeške?

Izkaže se, da različne dopolnitve človeka še ne pomenijo nove človeške vrste in tu odkimamo rabi besede »evolucija«, v kateri se je – antropološko gledamo – človek razvijal skupaj s svojim orodjem in prav zaradi njega, kmalu pa bo nemara mogoče reči, da se je to njegovo orodje osamosvaja.

Zaključili smo z razpravo o resnosti in komičnosti tehnoloških, umetnointeligenčnih, utopičnih ali distopičnih svetov, o možnostih konca strojev in konca človeka.

dr. Valerija Vendramin in dr. Igor Bijuklič

 

Posnetek dogodka »Prerokovati iz drobovine (naše) tehnologije: kakšen bo človek jutrišnjega dne?« je objavljen na povezavi

Dogodek je pripravil Pedagoški inštitut v sklopu Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti!

Vljudno vabljeni na simpozij z naslovom Feministična teorija in zakaj jo potrebujemo tudi v izobraževanju, ki ga organiziramo na Pedagoškem inštitutu v sklopu praznovanja 60-letnice inštituta.

 


Naslov: Feministična teorija in zakaj jo potrebujemo tudi v izobraževanju


Moderatorka: dr. Valerija Vendramin, Pedagoški inštitut


Datum in ura: sreda, 15. oktober 2025, ob 17.00


Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)


Razpravljavci in razpravljalke (po abecednem vrstnem redu):
prof. dr. Eva D. Bahovec, UL FF
prof. dr. Roman Kuhar, UL FF
izr. prof. dr.  Renata Šribar, AMEU – ISH


Prijavaobrazec za prijavo


Vsebina simpozija: Feministična teorija in zakaj jo potrebujemo tudi v izobraževanju

Zgodovinsko razmerje med feminističnimi teorijami ter »spolom in edukacijo« je zapleteno, a pomembno je izpostaviti, da so na raziskovanje spola/spolov v vzgoji in izobraževanju močno vplivale različne oblike feminističnega teoretiziranja iz poznega dvajsetega in zgodnjega enaindvajsetega stoletja. Danes je to raziskovanje pogosto poimenovano kot študije spolov. Zaradi aktualnih družbenih, političnih in kulturnih sprememb se diverziteta feminističnega preučevanja spolov v vzgoji in izobraževanju vseskozi dopolnjuje z novimi teoretskimi uvidi, ki imajo pomembno vlogo pri oblikovanju razprav v »edukacijskem feminizmu«. Nemara eden od najpomembnejših poudarkov feministične teorije je povezava vednosti in oblasti – z njo so se epistemološka vprašanja premaknila z obrobja posameznih disciplin v središče sodobne teorije.

To področje je bilo v zadnjem času deležno specifične pozornosti: po eni strani se govori o »napredku« žensk v vseh segmentih družbenega življenja, po drugi pa tudi o »napredku« in »uspehu« deklet na različnih predmetnih področjih in vse boljših priložnostih, ki da jih imajo. Včasih je videti, kot da o tem nimamo več kaj povedati, saj so nekateri elementi ali zahteve feminizma vključeni v politično in institucionalno življenje. A hkrati se vse bolj krepijo tudi odpori proti obravnavanju s spoli povezane tematike v pedagoški praksi.

  • Ker gre za obletnico Pedagoškega inštituta, bomo začeli_e z vprašanjem o vlogi, pomenu in raziskavah Centra za ženske študije, ki je bil na Pedagoškem inštitutu ustanovljen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (v naslednjem stoletju ukinjen).
  • Nadaljevanje bo v bolj konceptualnem duhu. Zanimalo nas bo, kakšna je (ali bi morala biti) vloga feminističnih teorij v raziskovanju vzgoje in izobraževanja. Kje vidimo njihov nujen domet in poseben pomen?
  • Vmes se bomo ustavili_e ob problemu poimenovanj. Izraz »študije spolov« je videti bolj inkluziven in morda bolj zanimiv; še bolj naj bi odprl polje ženskih študij (posvečajoč se neenakostim in razlikam ne le med spoli, pač pa tudi znotraj kategorij). Vztrajamo pri feministični teoriji?
  • Hkrati – ker so gostujoči in gostujoče tudi pedagoški dejavni – bomo prisluhnili_e njihovim izkušnjam, razmislekom in predlogom, kar bo dopolnjeno s pogledi iz raziskovalne sfere, kjer se bo treba dotakniti tudi znanstvenih politik in nekaterih njihovih ukrepov. Ali te strategije delujejo? Kje so pomanjkljivosti?

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje bodo v torek, 7. oktobra 2025, medijem in zainteresirani javnosti predstavljeni rezultati mednarodne raziskave o učenju in poučevanju.

 

Novinarska konferenca ob javni razgrnitvi rezultatov mednarodne raziskave TALIS 2024

V medijskem središču Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (Masarykova 16, Ljubljana) bosta ob 10. uri rezultate mednarodne raziskave TALIS 2024 medijem predstavili:

  • Barbara Japelj Pavešić, nacionalna koordinatorka raziskave TALIS v Sloveniji (Pedagoški inštitut) in
  • državna sekretarka Janja Zupančič (Ministrstva za vzgojo in izobraževanje).

Več informacij o novinarski konferenci na povezavi


Strokovna razprava o rezultatih mednarodne raziskave TALIS

V veliki dvorani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (Masarykova 16, Ljubljana) bo ob 11. uri potekala razprava o prvih rezultatih mednarodne raziskave TALIS 2024.

V razpravi bodo sodelovali:

  • Dr. Mihaela Zavašnik, vodja Središča za profesionalni razvoj, kakovost in raziskovanje, ZRSŠ, sourednica nacionalnega poročila TALIS
  • Dr. Janez Vogrinc, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, prorektor za kakovost in trajnost in vodja projekta Posodobitev pedagoških študijskih programov
  • Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš, predstavnik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije
  • Mag. Andreja Tamše, ravnateljica Srednje ekonomske šole Ljubljana, predstavnica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije
  • Dr. Miha Lovšin, vodja Sektorja za razvoj kadrov na Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja, MVI

Razpravo bo moderirala Andreja Schmuck, sodelavka Sektorja za kakovost in analize Urada za razvoj in kakovost izobraževanja, MVI.


Vabilo na prvo razpravo na povezavi


 

O mednarodni raziskavi TALIS

TALIS je največja mednarodna raziskava poučevanja in učenja v šolah, ki zbira mnenja učiteljev in ravnateljev o poučevanju, delovnih pogojih in šolskem okolju. S pomočjo podatkov raziskave prisluhnemo glasu učiteljev in učiteljic ter ravnateljev in ravnateljic. Raziskava poteka od leta 2008. Slovenija je v njej sodelovala v letih 2008, 2018 in 2024, namenjena je predvsem oblikovalcem politik, raziskovalcem, učiteljem in ravnateljem ter omogoča poglobljen vpogled v stanje na področju učiteljskega poklica, mednarodno primerljivost in spremljanje trendov, razvoja učiteljskega poklica ter služi kot podlaga za izboljšavo izobraževalnih sistemov.


Koordinator in izvajalec raziskave TALIS v Sloveniji je Pedagoški inštitut.


 

TALIS 2024 v številkah:

  • sodelovalo je 55 držav in izobraževalnih sistemov, več kot 250.000 učiteljev,
  • v Sloveniji: 10.805 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev (ISCED 1, 2, 3),
  • glavne teme: profesionalni razvoj, učne prakse, doživljanje poklica, institucionalno okolje,
  • posebni poudarki: raznolikost in enakost, uporaba tehnologije v izobraževanju, socialno-čustveno učenje, trajnostno izobraževanje.

Dogodek je namenjen skupnemu razmisleku o rezultatih s strokovno javnostjo, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite in sodelujete s svojimi vprašanji in komentarji. Prosimo, da povabilo posredujete tudi sodelavcem.


 

Vljudno vabljeni!

V četrtek, 18. septembra 2025, se je z okroglo mizo zaključila 10. znanstvena konferenca »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti«.

 

Na okrogli mizi z naslovom »Učenje iz rezultatov: Kako mednarodne raziskave izboljšujejo slovensko izobraževanje?« so izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, vodja Centra za uporabno epistemologijo na Pedagoškem inštitutu, kjer se izvajajo mednarodne študije, mag. Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava, dr. Fani Nolimal iz Zavoda RS za šolstvo, dr. Tanja Taštanoska, vodja Sektorja za Kakovost in analize na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ter dr. Darko Zupanc, dolgoletni direktor Državnega izpitnega centra, razpravljali o vlogi in pomenu mednarodnih raziskav, kot so PIRLS, TIMSS, ICCS, TALIS in PISA, pri oblikovanju slovenskega izobraževalnega prostora ter o tem, kako lahko ugotovitve raziskav vplivajo na različne ravni izobraževanja.

Dr. Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave PISA in znanstvena sodelavka Pedagoškega inštituta, ki je okroglo mizo moderirala, je v uvodu napovedala: »Namen današnje okrogle mize je, da skupaj z različnimi deležniki razpravljamo o pomenu podatkov iz mednarodnih primerjav znanja za slovenski izobraževalni prostor. Osredotočili se bomo na vprašanja, kaj nam ti podatki povedo o stanju različnih pismenosti, kako in v kolikšni meri jih uporabljajo različni akterji, kateri ukrepi so bili na njihovi podlagi že izvedeni, kateri bi morali biti pa (še) niso bili ter kakšno vlogo imajo ti podatki pri oblikovanju izobraževalnih politik na nacionalni ravni.«

Sodelujoči so poudarili, da podatki raziskav, kot so PIRLS, TIMSS in PISA, ponujajo dragocen vpogled v dosežke učencev in dijakov ter razkrivajo trende na področju različnih pismenosti. Razprava je pokazala, da ti rezultati niso pomembni le za mednarodne primerjave, ampak so lahko pomembna spodbuda za izboljšave različnih vidikov slovenskega izobraževalnega sistema.

Dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski (Pedagoški inštitut) je izpostavila, da rezultati raziskav nudijo empirično osnovo za oblikovanje nacionalnih politik, če jih znamo razumeti kot priložnost in ne kot tekmovanje med državami. Mag. Marijana Kolenko (OŠ Lava) je osvetlila pogled šolskega vsakdana ter opozorila na pogosto sovpadanje med številkami in resničnostjo v razredu, hkrati pa na priložnost, da šole rezultate uporabijo za svoj razvoj.

Iz prakse Zavoda RS za šolstvo je dr. Fani Nolimal poudarila, da učitelji pogosto potrebujejo podporo pri prenosu podatkov v pouk, zato je vloga zavoda pri pripravi smernic ključna. Dr. Tanja Taštanoska (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje) je pojasnila, da je uporaba teh podatkov v nacionalnih politikah dolgotrajen proces, vendar so ti podatki nujni za sistemske spremembe. Dr. Darko Zupanc (Državni izpitni center) pa je izpostavil pomembnost povezave med mednarodnimi raziskavami in nacionalnimi preverjanji znanja.

V zaključnem delu so sogovorniki razpravljali o spremembah, ki bi omogočile večjo prisotnost rezultatov mednarodnih raziskav znanja pri oblikovanju izobraževalnih politik in praks. Strinjali so se, da je za napredek ključna povezava med raziskovalnimi spoznanji, potrebami učiteljev in dolgoročnimi odločitvami na ravni države.

 

V četrtek, 18. septembra 2025, je v okviru 10. znanstvene konference »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti« potekala podelitev priznanj Pedagoškega inštituta, ki jih Pedagoški inštitut podeli vsako leto v sodelovanju s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE). V letu 2025 je komisija, sestavljena iz predstavnikov Pedagoškega inštituta in SLODRE, podelila dve priznanji: priznanje Pedagoškega inštituta za najboljše doktorsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja je prejela dr. Tina Pivec, priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja pa red. prof. dr. Mojci Juriševič. Priznanja Pedagoškega inštituta je podelila izr. prof. dr. Marta Licardo, predsednica SLODRE, ki je vse prisotne in prisotno prejemnico priznanja nagovorila: »Podpora družine pri razsikovalnem delu je izredno pomembna, zato lahko rečem, da je del priznanja prav gotovo tudi vaš.«

 

Priznanje za najboljše doktorsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja za leto 2025 je prejela dr. Tina Pivec.


Priznanje za najboljše doktorsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja prejme posameznik_ca, ki je opravil_a zagovor doktorskega dela na temo vzgoje in izobraževanja v obdobju zadnjih dveh let (zagovor po septembru 2023); je v času doktorskega študija objavil/a vsaj en znanstveni prispevek (dokumentiran v sistemu Cobiss/Sicris), ki je povezan s temo doktorskega dela; izkazuje mednarodno sodelovanje na širšem vsebinskem področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja (študij ali delo na tujih univerzah oz. raziskovalnih inštitutih, predavanja oz. sodelovanje na mednarodnih konferencah, članstvo v uredniških odborih mednarodnih revij).


Dr. Tina Pivec je leta 2024 uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Pozitivni razvoj mladih in medvrstniško nasilje v obdobju prehoda iz osnovne v srednjo šolo: spremljanje in podpora med šolskim letom«. Dr. Pivec deluje tudi kot asistentka na Filozofski fakulteti UM. Pedagoški proces vodi v okviru predmeta Psihologija učenja in razvoj mladostnika in v okviru Pedagoškega modula Pedagoško-andragoškega izobraževanja. Vključena je bila v tri temeljne in en ciljno usmerjen raziskovalni projekt, ki jih je financirala ARIS ter dva evropska projekta. Raziskovalni projekti so bili tematsko vezani na pozitivni razvoj mladih, čustvene in socialne kompetence tako mladostnikov in mladostnic kot učiteljev in učiteljic, medvrstniško nasilje in na profesionalni razvoj učiteljev in učiteljic. Aktivno se vključuje mednarodno mrežo raziskovalcev Perspektiva pozitivnega razvoja mladih (CN-PYD), ki jo vodi Univerza v Bergnu, in združuje raziskovalce pozitivne psihologije iz več kot 40 držav. Je aktivna članica mednarodne mreže European Early Researchers on School Bullying. Kot predstavnica Slovenije je vključena v dva COST projekta. V mednarodnem prostoru svoje znanstvenoraziskovalno delo redno predstavlja na mednarodnih znanstvenih konferencah in posvetih. Izvedla je več vabljenih predavanj na univerzah v tujini (Univerza v Prištini, Univerza v Zagrebu). Dr. Pivec je objavila 17 izvirnih znanstvenih člankov, štiri kot prva avtorica in en pregleden znanstveni članek; 12 poglavij v monografskih publikacijah, štiri kot prva avtorica, ter 37 prispevkov na znanstvenih konferencah, trinajstkrat kot prva avtorica.

Doktorsko delo dr. Tine Pivec na povezavi.

 

Priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja za leto 2025 je bilo podeljeno red. prof. dr. Mojca Juriševič


Priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja prejme raziskovalec/raziskovalka, ki je v obdobju zadnjih petih let (2020–2024) izkazal izjemne rezultate znanstvenoraziskovalne odličnosti, v skladu s Pravilnikom o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti Agencije za raziskovalno dejavnost RS (predvsem kriterija A’ in A” ter citiranost); je v obdobju zadnjih petih let pomembno prispeval/a k promociji raziskovanja vzgoje in izobraževanja v širši strokovni javnosti (poljudni članki, članki v dnevnem tisku, radijski in televizijski nastopi, spletno delovanje); izkazuje mednarodno sodelovanje na širšem vsebinskem področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja (delo na tujih univerzah oz. raziskovalnih inštitutih, vabljena predavanja na mednarodnih konferencah, članstvo v uredniških odborih mednarodnih revij). Priznanje se podeljuje enkrat letno, za dosežke v obdobju preteklih petih let, z veljavnostjo do konca junija tekočega leta.


V obdobju zadnjih petih let je red. prof. dr. Mojca Juriševič dosegla vrhunske rezultate znanstvene odličnosti. Objavila je 16 izvirnih znanstvenih člankov, dva pregledna članka, več poglavij v monografijah ter številne prispevke na konferencah doma in po svetu. Njena dela so visoko citirana. Poleg objav vodi in sodeluje v številnih raziskovalnih projektih, med katerimi izstopa aktualni projekt »Pristopi za razvijanje ustvarjalnih potencialov nadarjenih v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu«, ki ga sofinancirajo ARIS, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Njeno pomembno prispeva k oblikovanju strategij, ki spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost in kakovost izobraževanja v Sloveniji.
Dr. Juriševič ni dejavna le v raziskovalnih krogih, temveč tudi v promociji znanja v širši strokovni in splošni javnosti. Kot ustanoviteljica in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na PEF UL je vzpostavila prostor, ki je že kot deset let osrednje povezovalno vozlišče raziskovalcev, učiteljev, staršev in širše skupnosti za ustvarjalni in trajnostni razvoj nadarjenih učencev. Njeno strokovno znanje je bilo vključeno tudi v pripravo dokumenta Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033, razvoj diagnostičnih pripomočkov in izid slovenskega priročnika za test EPoC – Ocena ustvarjalnega potenciala, ki predstavlja sodoben pripomoček za merjenje ustvarjalnosti pri otrocih.
Posebej velja poudariti njen mentorski prispevek. V zadnjih petih letih je pod njenim vodstvom magistriralo 19 študentk, tri pa so doktorirale, od tega ena na Filozofski fakulteti UL. Več njenih študentov je za svoje delo prejelo nagrade, kar potrjuje kakovost njenega pedagoškega in raziskovalnega vodenja.
Njena mednarodna uveljavljenost je izjemna – predavala je na prestižnih univerzah po svetu, sodeluje v uredniških odborih uglednih revij in do leta 2025 opravlja funkcijo glavne sekretarke Svetovnega sveta za nadarjene in talentirane otroke.
Za svoje delo je prejela številna priznanja, med drugim Državno nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke v visokem šolstvu ter naziv Kongresna ambasadorka Slovenije.
Prof. dr. Karmen Pižorn, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, je opravičila odsotnost prejemnice priznanja in se zahvalila: »Prof. dr. Mojca Juriševič in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani sta izredno počaščeni in veseli nagrade Pedagoškega inštituta za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja in se za nagrado iskreno zahvaljujemo. Prof. dr. Mojca Juriševič je aktivno vpeta v področje dela z nadarjenimi in razvijanjem ustvarjalnosti, zato je na povabilo OECD organizacije na srečanju Programa strokovnega izobraževanja in na vrhu OECD-ja z naslovom The 7th Creativity in Education Summit – “Aligning Assessment to Foster Creative Thinking and Improve Teaching and Learning”, ki poteka ravno te dni v Parizu. Hvala za razumevanje

V sredo, 17. septembra 2025, se je z uvodnima nagovoroma predstojnice Oddelka za pedagogiko in andragogiko, dr. Monike Govekar Okoliš, in predstavnice Pedagoškega inštituta, mag. Ane Mlekuž, začela znanstvena konferenca z naslovom »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti«. Teme, ki jih obravnavata plenarni predavanji, skupaj s predstavitvijo raziskovalnih in strokovnih prispevkov ter primerov dobrih praks, zaznamujejo 60. let neodvisnih raziskav in visoko obletnico delovanja Pedagoškega inštituta. Znanstvena konferenca poteka v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Uvodna nagovora

Dr. Monika Govekar Okoliš, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko, se je v svojem nagovoru udeleženkam in udeležencem zahvalila za njihove vsebine in jih povabila, da skupaj razmislijo, kako raziskovalni rezultati s področja vzgoje in izobraževanja0 vplivajo na kakovost vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.

Mag. Ana Mlekuž, predstavnica Pedagoškega inštituta, je prisotnim predstavila program konference, poleg uvodnih plenarnih predavanj tudi predstavitve raziskovalnih in strokovnih prispevkov ter primerov dobrih praks, ki bodo potekali v različnih sekcijah. Udeleženke in udeležence je posebej povabila na okroglo mizo z naslovom »Učenje iz rezultatov: kako mednarodne raziskave izboljšujejo slovensko izobraževanje?«, ki bo v četrtek zaključila znanstveno konferenco.

Plenarno predavanje

Prvo plenarno predavanje sta pripravila ddr. Zdenko Kodelja, ki je bil zaposlen na Pedagoškem inštitutu, in dr. Zdenko Medveš, ki je deloval tako na Pedagoškem inštitutu kot na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Zdenko Medveš se je opravičil zaradi zdravstvenih razlogov, zato je plenarno predavanje z naslovom »Šestdeset let Pedagoškega inštituta za avtonomijo raziskovanja« predstavil drr. Zdenko Kodelja. V svojem predavanju se je dotaknil pomena neodvisnosti na ravni posameznika, na ravni raziskovalke oziroma raziskovalca, ter na ravni institucije, raziskovalnega inštituta ali druge institucije.

Predstavitev raziskovalnih in strokovnih prispevkov ter primerov dobrih praks bo potekalo v različnih sekcijah

Znanstvena konferenca se po odmoru nadaljuje s predstavitvami raziskovalnih in strokovnih prispevkov ter primerov dobrih praks v naslednjih sekcijah: »Različne pismenosti in izzivi v vzgoji in izobraževanju«, »Profesionalni razvoj pedagoških delavcev«, »Evalvacija in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju« ter »Šola in družba«.

V četrtek bodo udeleženke in udeleženci svoje prispevke in primere dobrih praks delili tudi v sekcijah »Izzivi digitalizacije in umetne inteligence v vzgoji in izobraževanju« in »Izkušnje in dileme v vzgojno-izobraževalnih institucijah – primeri dobrih praks«.

Podeljena bodo priznanja in nagrade Pedagoškega inštituta

Na 10. znanstveni konferenci Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti« bodo v sodelovanju s SLODRE podeljena priznanja in nagrade Pedagoškega inštituta. Priznanje za najboljše doktorsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja ter priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja bosta podeljena v četrtek po plenarnem predavanju.

Znanstvena konferenca bo zaključena z okroglo mizo z naslovom »Učenje iz rezultatov: Kako mednarodne raziskave izboljšujejo slovensko izobraževanje?«

Na okrogli mizi bodo v razpravi o mednarodnih raziskavah in njihovem vplivu na slovensko izobraževanje sodelovali dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, vodja Centra za uporabno epistemologijo na Pedagoškem inštitutu, mag. Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava, dr. Fani Nolimal z Zavoda RS za šolstvo, dr. Tanja Taštanoska z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter dr. Darko Zupanc z Državnega izpitnega centra.

Celoten program 10. znanstvene konference na povezavi.

Zbornik 10. znanstvene konference:

10. znanstvena konferenca »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti« bo potekala dva dni, in sicer v sredo, 17. 9., in četrtek, 18. 9. 2025, v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana).


Podrobnejši opis vsebinske usmeritve konference

V zadnjih letih so mednarodne raziskave zaznale upad različnih vrst pismenosti med slovenskimi učenci in učenkami. Poleg raziskave PISA, ki meri bralno, matematično in naravoslovno pismenost 15-letnikov in 15-letnic, je raziskava PIRLS 2021 pokazala upad bralne pismenosti med slovenskimi četrtošolci in četrtošolkami, raziskava ICILS 2023 je zaznala padec dosežkov slovenskih osmošolcev in osmošolk na področju računalniške in informacijske pismenosti, raziskava ICCS 2022 pa padec državljanske pismenosti. Ti negativni trendi, ki ponekod strmoglavljajo vse do l. 2009, kažejo na potrebo po temeljitem pregledu in prilagoditvi izobraževalnih pristopov ter strategij za izboljšanje pismenosti.

Pedagoški inštitut, ustanovljen leta 1965, je osrednja raziskovalna institucija na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Njegova vloga vključuje izvajanje temeljnih, razvojnih in aplikativnih raziskav ter izvajanje mednarodnih raziskav znanja, ki merijo različne pismenosti. Inštitut zagotavlja dragocene podatke in analize, ki so ključnega pomena za oblikovanje izobraževalnih politik in praks v Sloveniji. S svojim delom pa skuša prispevati k izboljšanju kakovosti izobraževanja ter podpira strokovni razvoj učiteljev in učiteljic ter drugih izobraževalnih delavcev.

Ob 60. obletnici delovanja Pedagoškega inštituta bo jubilejna, 10. konferenca, ki smo jo naslovili »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti«, izvrstna prilika za refleksijo o preteklih dosežkih in izzivih ter za razpravo o prihodnjih smereh razvoja izobraževanja v Sloveniji. Poudarek bo na iskanju rešitev za izboljšanje vseh pismenosti ter na vlogi inštituta pri oblikovanju učinkovitih izobraževalnih politik in praks. Jubilej bo dodatno obogatil vsebinski program konference ter, tako vsaj upamo, spodbudil razprave o pomenu raziskovanja in inovacij v izobraževanju.

prof. dr. Igor Ž. Žagar, predsednik programskega odbora konference in direktor Pedagoškega inštituta

 


Program konference

sreda, 17. september 2025

8.30 – 9.00 registracija na konferenco in kava za dobro jutro
9:00 – 9:30 uvodni nagovori
9:30 – 11:00 plenarno predavanje: ddr. Zdenko Kodelja (Pedagoški inštitut) in dr. Zdenko Medveš (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta): Šestdeset let Pedagoškega inštituta za avtonomijo raziskovanja
11:00 – 11:30 odmor za kavo
11:30 – 13:00 predstavitve prijavljenih prispevkov
13:00 – 14:00 odmor za kosilo
14:00 – 15:00 predstavitve prijavljenih prispevkov

 

četrtek, 18. september 2025

08:30 – 9:00 registracija na konferenco
09:00 – 10:00 plenarno predavanje: dr. Igor Ž. Žagar (Pedagoški inštitut, Ljubljana): Digitalizacija šolstva ali digitalizacija šolarjev?
10:00 – 10:30 podelitev priznanj
10:30 – 11:00 odmor za kavo
11:00  12.00 predstavitve prijavljenih prispevkov
12:00 – 13:00 odmor za kosilo
13:00 – 14:30 predstavitve prijavljenih prispevkov in panelna razprava
14:30 – 15:00 odmor za kavo
15:00 – 17:00  

okrogla miza: Učenje iz rezultatov: Kako mednarodne raziskave izboljšujejo slovensko izobraževanje?

Sodelujoči_e:

  • dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, Pedagoški inštitut;
  • mag. Marijana Kolenko, Osnovna šola Lava;
  • dr. Fani Nolimal, Zavod RS za šolstvo;
  • dr. Tanja Taštanoska, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
  • dr. Darko Zupanc, Državni izpitni center.

 

Moderatorka: dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut


Zbornik povzetkov konference

 


Organizatorji konference

Znanstveno konferenco organiziramo Pedagoški inštitut (PI)Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) ter Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Napovedujemo četrto VABLJENO PREDAVANJE v sklopu praznovanja 60-letnice Pedagoškega inštituta.

 

Naslov predavanja: Demokratična vzgoja in epistokracija: epistokratski izziv demokratični vzgoji.


Datum in ura predavanja: četrtek, 11. septembra 2025, ob 17.00


Lokacija: projekcijska dvorana Mestnega muzeja Ljubljana (Gosposka ulica 15, 1000 Ljubljana)


Prijava na predavanjeobrazec za prijavo


Vsebina predavanja: Demokratična vzgoja in epistokracija: epistokratski izziv demokratični vzgoji.


Demokratična vzgoja je vzgoja o in za demokracijo: gre za obliko vzgoje, katere namen je opremiti učence z znanjem o demokraciji in z željo po sodelovanju v njej. V tem drugem pomenu demokratična vzgoja očitno predpostavlja vrednost tega, kar spodbuja: demokracijo. Toda v sodobnem političnem življenju je demokracija izgubila nekaj svojega sijaja: v zadnjem desetletju so komentatorji v mnogih delih sveta obžalovali protidemokratične posledice številnih na videz demokratičnih odločitev (na primer rezultatov nacionalnih volitev ali referendumov).

 

Medtem ko demokratična vzgoja pogosto preprosto predpostavlja vrednost demokracije, v sodobni politični teoriji deluje nasprotni tok, imenovan epistokracija, ki postavlja pod vprašaj temeljno vrednost splošne volilne pravice. Zagovarja namreč stališče, da političnega odločanja ni mogoče zaupati navadnim državljanom, saj ti nimajo dovolj političnega znanja in motivacije za sprejemanje preudarnih političnih odločitev. Po tem mnenju bi bilo za družbo bolje, če bi politične odločitve sprejemal le tisti del prebivalstva, ki ima zadostno politično znanje. Pravzaprav meni, da demokracija sama po sebi predstavlja obliko tveganja: s tem ko politično odločanje deli preširoko, demokracija izpostavlja prebivalstvo tveganim političnim odločitvam nevednega in muhastega volilnega telesa. Epistokracija ne potrebuje demokratične vzgoje; dejansko se zdi, da epistokracija nakazuje, da demokratična vzgoja ni potrebna ali pa je celo škodljiva.

 

V tej predstavitvi obravnavam argumente za epistokracijo in njihove posledice za demokratično vzgojo. Trdim, da čeprav epistokracija predstavlja problem za demokratično vzgojo, demokratična vzgoja predstavlja enak in nasproten problem za teorijo epistokracije. Osredotočam se na Brennanov (2016) epistokratski program in zagovarjam stališče, da se Brennanov program v več ključnih točkah opira na obliko politične vzgoje, ki izboljšuje in širi politično znanje državljanov ter njihovo usposobljenost za sodelovanje v politiki. Pri obrambi demokratične vzgoje trdim, da izobraževalni del Brennanovega programa pravzaprav na široko odpira vrata nazaj v demokracijo – skozi epistokratski izobraževalni okvir.


Predstavitev predavatelja: prof. dr. Ben Kotzee, Univerza v Birminghamu (Velika Britanija)


Prof. Ben Kotzee je profesor filozofije vzgoje na Univerzi v Birminghamu (Velika Britanija). Ukvarja se s temami iz filozofije vzgoje in se osredotoča na to, kako je mogoče sodobno epistemologijo in etiko uporabiti za razumevanje vzgojnih idealov in procesov. Veliko je pisal o vprašanjih, povezanih z intelektualnim razvojem, kritičnim mišljenjem, moralnim razvojem in strokovnim razvojem, trenutno pa ureja tri knjige: eno o filozofiji Harveyja Siegela, drugo o uporabi raziskovanja v vzgoji in tretjo o filozofiji poklicnega izobraževanja. Nedavno je pisal o demokratičnem znanju in o tem, kakšne so zahteve glede znanja za delujočo demokracijo. Svoje delo na področju demokratične vzgoje nadaljuje kot član projektne skupine na Univerzi v Birminghamu, ki se poteguje za pridobitev sredstev programa Horizon Europe za vključevanje mladih državljanov v demokratično izobraževanje in raziskovanje. Ben Kotzee je urednik revije Theory and Research in Education (SAGE). Jeseni 2025 bo gostujoči raziskovalec na Jesus College Univerze v Cambridgeu, januarja 2026 pa bo prevzel vodenje Oddelka za izobraževanje in socialno pravičnost na Univerzi v Birminghamu. Ima doktorat iz filozofije s King’s College v Londonu (2006).

Pedagoški inštitit poziva ministrstvo in vlado, da od Evropske komisije nemudoma zahtevata prekinitev sodelovanja Izraela v programu OBZORJE.


Pedagoški inštitut že vse od agresije izraelske države na Gazo, po napadu Hamasa 7. oktobra 2023, na različne načine opozarja na »nesorazmeren odziv« Izraela, na neselektivno, celo sistematično pobijanje žensk in otrok, humanitarnih delavcev, zdravstvenega osebja in novinarjev, na namerno rušenje infrastrukture – uničene so tudi vse palestinske univerze – in načrtovano ustvarjanje praznega, brisanega prostora brez palestinskih življenj.


Poziv so podpisali prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta, izr. prof. dr. Ana Kozina, predsednica Znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta, in izr. prof. dr. Damijan Štefanc, predsednik Upravnega odbora Pedagoškega inštituta.



POZIV PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA MINISTRSTVU ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN INOVACIJE TER VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE: OD EVROPSKE KOMISIJE NEMUDOMA ZAHTEVAJTE PREKINITEV SODELOVANJA IZRAELA V PROGRAMU OBZORJE

Pedagoški inštitut se pridružuje sklepom Senata Univerze v Ljubljani, sprejetimi na dopisni seji med 13. in 18. avgustom 2025, in izjavi Kemijskega inštituta z dne 18. avgusta 2025, ki pozivajo Evropsko komisijo, naj nemudoma prekine sporazum o sodelovanju izraelskih univerzitetnih in raziskovalnih inštitucij v programu Horizont Evropa.

Pedagoški inštitut je že vse od agresije izraelske države na Gazo, po napadu Hamasa 7. oktobra 2023, na različne načine opozarjal na “nesorazmeren odziv” Izraela, na neselektivno, celo sistematično pobijanje žensk in otrok, humanitarnih delavcev, zdravstvenega osebja in novinarjev, na namerno rušenje infrastrukture – uničene so tudi vse palestinske univerze – in načrtovano ustvarjanje praznega, brisanega prostora brez palestinskih življenj.

V znak protesta proti potekajočemu genocidu se Pedagoški inštitut zato zavezuje – v skladu s tem, kar so že zapisale raziskovalke in raziskovalci Kemijskega inštituta – da:
– ne bo sodeloval z izraelskimi institucijami, ter da ne bo razpisoval, promoviral ali na kakršen koli način spodbujal tovrstnih sodelovanj;
– ne bo sodeloval pri izmenjavah študentov, raziskovalcev in/ali zaposlenih z izraelskimi institucijami ter da ne bo razpisoval, promoviral ali spodbujal takšnih izmenjav;
– ne bo sodeloval v dejavnostih, ki jih organizirajo in/ali gostijo izraelske institucije, ne glede na to, ali to počnejo samostojno ali v sodelovanju z drugimi institucijami, ter da ne bo razpisoval, promoviral ali spodbujal udeležbe v takšnih dejavnostih.

Seveda pa pozivi posameznih univerz in raziskovalnih inštitucij Evropski komisiji niso dovolj, so bolj ali manj simbolni. Prekinitev sodelovanja mora zahtevati država članica. Zato pozivamo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Vlado Republike Slovenije, da od Evropske komisije nemudoma zahtevajo takojšnjo prekinitev sporazuma o sodelovanju izraelskih univerzitetnih in raziskovalnih inštitucij v programu Horizont Evropa.

Dostopnost