PEDAGOŠKI INŠTITUTV sredo, 17. septembra 2025, se je z uvodnima nagovoroma predstojnice Oddelka za pedagogiko in andragogiko, dr. Monike Govekar Okoliš, in predstavnice Pedagoškega inštituta, mag. Ane Mlekuž, začela znanstvena konferenca z naslovom »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti«. Teme, ki jih obravnavata plenarni predavanji, skupaj s predstavitvijo raziskovalnih in strokovnih prispevkov ter primerov dobrih praks, zaznamujejo 60. let neodvisnih raziskav in visoko obletnico delovanja Pedagoškega inštituta. Znanstvena konferenca poteka v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Uvodna nagovora
Dr. Monika Govekar Okoliš, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko, se je v svojem nagovoru udeleženkam in udeležencem zahvalila za njihove vsebine in jih povabila, da skupaj razmislijo, kako raziskovalni rezultati s področja vzgoje in izobraževanja0 vplivajo na kakovost vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.
Mag. Ana Mlekuž, predstavnica Pedagoškega inštituta, je prisotnim predstavila program konference, poleg uvodnih plenarnih predavanj tudi predstavitve raziskovalnih in strokovnih prispevkov ter primerov dobrih praks, ki bodo potekali v različnih sekcijah. Udeleženke in udeležence je posebej povabila na okroglo mizo z naslovom »Učenje iz rezultatov: kako mednarodne raziskave izboljšujejo slovensko izobraževanje?«, ki bo v četrtek zaključila znanstveno konferenco.
Plenarno predavanje
Prvo plenarno predavanje sta pripravila ddr. Zdenko Kodelja, ki je bil zaposlen na Pedagoškem inštitutu, in dr. Zdenko Medveš, ki je deloval tako na Pedagoškem inštitutu kot na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Zdenko Medveš se je opravičil zaradi zdravstvenih razlogov, zato je plenarno predavanje z naslovom »Šestdeset let Pedagoškega inštituta za avtonomijo raziskovanja« predstavil drr. Zdenko Kodelja. V svojem predavanju se je dotaknil pomena neodvisnosti na ravni posameznika, na ravni raziskovalke oziroma raziskovalca, ter na ravni institucije, raziskovalnega inštituta ali druge institucije.
Predstavitev raziskovalnih in strokovnih prispevkov ter primerov dobrih praks bo potekalo v različnih sekcijah
Znanstvena konferenca se po odmoru nadaljuje s predstavitvami raziskovalnih in strokovnih prispevkov ter primerov dobrih praks v naslednjih sekcijah: »Različne pismenosti in izzivi v vzgoji in izobraževanju«, »Profesionalni razvoj pedagoških delavcev«, »Evalvacija in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju« ter »Šola in družba«.
V četrtek bodo udeleženke in udeleženci svoje prispevke in primere dobrih praks delili tudi v sekcijah »Izzivi digitalizacije in umetne inteligence v vzgoji in izobraževanju« in »Izkušnje in dileme v vzgojno-izobraževalnih institucijah – primeri dobrih praks«.
Podeljena bodo priznanja in nagrade Pedagoškega inštituta
Na 10. znanstveni konferenci Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti« bodo v sodelovanju s SLODRE podeljena priznanja in nagrade Pedagoškega inštituta. Priznanje za najboljše doktorsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja ter priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja bosta podeljena v četrtek po plenarnem predavanju.
Znanstvena konferenca bo zaključena z okroglo mizo z naslovom »Učenje iz rezultatov: Kako mednarodne raziskave izboljšujejo slovensko izobraževanje?«
Na okrogli mizi bodo v razpravi o mednarodnih raziskavah in njihovem vplivu na slovensko izobraževanje sodelovali dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, vodja Centra za uporabno epistemologijo na Pedagoškem inštitutu, mag. Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava, dr. Fani Nolimal z Zavoda RS za šolstvo, dr. Tanja Taštanoska z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter dr. Darko Zupanc z Državnega izpitnega centra.
Celoten program 10. znanstvene konference na povezavi.
Zbornik 10. znanstvene konference:
- PDF: https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-371-4
- HTML: https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-372-1/index.html
10. znanstvena konferenca »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti« bo potekala dva dni, in sicer v sredo, 17. 9., in četrtek, 18. 9. 2025, v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana).
Podrobnejši opis vsebinske usmeritve konference
V zadnjih letih so mednarodne raziskave zaznale upad različnih vrst pismenosti med slovenskimi učenci in učenkami. Poleg raziskave PISA, ki meri bralno, matematično in naravoslovno pismenost 15-letnikov in 15-letnic, je raziskava PIRLS 2021 pokazala upad bralne pismenosti med slovenskimi četrtošolci in četrtošolkami, raziskava ICILS 2023 je zaznala padec dosežkov slovenskih osmošolcev in osmošolk na področju računalniške in informacijske pismenosti, raziskava ICCS 2022 pa padec državljanske pismenosti. Ti negativni trendi, ki ponekod strmoglavljajo vse do l. 2009, kažejo na potrebo po temeljitem pregledu in prilagoditvi izobraževalnih pristopov ter strategij za izboljšanje pismenosti.
Pedagoški inštitut, ustanovljen leta 1965, je osrednja raziskovalna institucija na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Njegova vloga vključuje izvajanje temeljnih, razvojnih in aplikativnih raziskav ter izvajanje mednarodnih raziskav znanja, ki merijo različne pismenosti. Inštitut zagotavlja dragocene podatke in analize, ki so ključnega pomena za oblikovanje izobraževalnih politik in praks v Sloveniji. S svojim delom pa skuša prispevati k izboljšanju kakovosti izobraževanja ter podpira strokovni razvoj učiteljev in učiteljic ter drugih izobraževalnih delavcev.
Ob 60. obletnici delovanja Pedagoškega inštituta bo jubilejna, 10. konferenca, ki smo jo naslovili »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti«, izvrstna prilika za refleksijo o preteklih dosežkih in izzivih ter za razpravo o prihodnjih smereh razvoja izobraževanja v Sloveniji. Poudarek bo na iskanju rešitev za izboljšanje vseh pismenosti ter na vlogi inštituta pri oblikovanju učinkovitih izobraževalnih politik in praks. Jubilej bo dodatno obogatil vsebinski program konference ter, tako vsaj upamo, spodbudil razprave o pomenu raziskovanja in inovacij v izobraževanju.
prof. dr. Igor Ž. Žagar, predsednik programskega odbora konference in direktor Pedagoškega inštituta
Program konference
sreda, 17. september 2025
| 8.30 – 9.00 | registracija na konferenco in kava za dobro jutro |
| 9:00 – 9:30 | uvodni nagovori |
| 9:30 – 11:00 | plenarno predavanje: ddr. Zdenko Kodelja (Pedagoški inštitut) in dr. Zdenko Medveš (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta): Šestdeset let Pedagoškega inštituta za avtonomijo raziskovanja |
| 11:00 – 11:30 | odmor za kavo |
| 11:30 – 13:00 | predstavitve prijavljenih prispevkov |
| 13:00 – 14:00 | odmor za kosilo |
| 14:00 – 15:00 | predstavitve prijavljenih prispevkov |
četrtek, 18. september 2025
| 08:30 – 9:00 | registracija na konferenco |
| 09:00 – 10:00 | plenarno predavanje: dr. Igor Ž. Žagar (Pedagoški inštitut, Ljubljana): Digitalizacija šolstva ali digitalizacija šolarjev? |
| 10:00 – 10:30 | podelitev priznanj |
| 10:30 – 11:00 | odmor za kavo |
| 11:00 – 12.00 | predstavitve prijavljenih prispevkov |
| 12:00 – 13:00 | odmor za kosilo |
| 13:00 – 14:30 | predstavitve prijavljenih prispevkov in panelna razprava |
| 14:30 – 15:00 | odmor za kavo |
| 15:00 – 17:00 |
okrogla miza: Učenje iz rezultatov: Kako mednarodne raziskave izboljšujejo slovensko izobraževanje? Sodelujoči_e:
Moderatorka: dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut |
Zbornik povzetkov konference
- PDF: https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-371-4
- HTML: https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-372-1/index.html
Organizatorji konference
Znanstveno konferenco organiziramo Pedagoški inštitut (PI), Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) ter Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Napovedujemo četrto VABLJENO PREDAVANJE v sklopu praznovanja 60-letnice Pedagoškega inštituta.
Naslov predavanja: Demokratična vzgoja in epistokracija: epistokratski izziv demokratični vzgoji.
Datum in ura predavanja: četrtek, 11. septembra 2025, ob 17.00
Lokacija: projekcijska dvorana Mestnega muzeja Ljubljana (Gosposka ulica 15, 1000 Ljubljana)
Prijava na predavanje: obrazec za prijavo
Vsebina predavanja: Demokratična vzgoja in epistokracija: epistokratski izziv demokratični vzgoji.
Demokratična vzgoja je vzgoja o in za demokracijo: gre za obliko vzgoje, katere namen je opremiti učence z znanjem o demokraciji in z željo po sodelovanju v njej. V tem drugem pomenu demokratična vzgoja očitno predpostavlja vrednost tega, kar spodbuja: demokracijo. Toda v sodobnem političnem življenju je demokracija izgubila nekaj svojega sijaja: v zadnjem desetletju so komentatorji v mnogih delih sveta obžalovali protidemokratične posledice številnih na videz demokratičnih odločitev (na primer rezultatov nacionalnih volitev ali referendumov).
Medtem ko demokratična vzgoja pogosto preprosto predpostavlja vrednost demokracije, v sodobni politični teoriji deluje nasprotni tok, imenovan epistokracija, ki postavlja pod vprašaj temeljno vrednost splošne volilne pravice. Zagovarja namreč stališče, da političnega odločanja ni mogoče zaupati navadnim državljanom, saj ti nimajo dovolj političnega znanja in motivacije za sprejemanje preudarnih političnih odločitev. Po tem mnenju bi bilo za družbo bolje, če bi politične odločitve sprejemal le tisti del prebivalstva, ki ima zadostno politično znanje. Pravzaprav meni, da demokracija sama po sebi predstavlja obliko tveganja: s tem ko politično odločanje deli preširoko, demokracija izpostavlja prebivalstvo tveganim političnim odločitvam nevednega in muhastega volilnega telesa. Epistokracija ne potrebuje demokratične vzgoje; dejansko se zdi, da epistokracija nakazuje, da demokratična vzgoja ni potrebna ali pa je celo škodljiva.
V tej predstavitvi obravnavam argumente za epistokracijo in njihove posledice za demokratično vzgojo. Trdim, da čeprav epistokracija predstavlja problem za demokratično vzgojo, demokratična vzgoja predstavlja enak in nasproten problem za teorijo epistokracije. Osredotočam se na Brennanov (2016) epistokratski program in zagovarjam stališče, da se Brennanov program v več ključnih točkah opira na obliko politične vzgoje, ki izboljšuje in širi politično znanje državljanov ter njihovo usposobljenost za sodelovanje v politiki. Pri obrambi demokratične vzgoje trdim, da izobraževalni del Brennanovega programa pravzaprav na široko odpira vrata nazaj v demokracijo – skozi epistokratski izobraževalni okvir.
Predstavitev predavatelja: prof. dr. Ben Kotzee, Univerza v Birminghamu (Velika Britanija)
Prof. Ben Kotzee je profesor filozofije vzgoje na Univerzi v Birminghamu (Velika Britanija). Ukvarja se s temami iz filozofije vzgoje in se osredotoča na to, kako je mogoče sodobno epistemologijo in etiko uporabiti za razumevanje vzgojnih idealov in procesov. Veliko je pisal o vprašanjih, povezanih z intelektualnim razvojem, kritičnim mišljenjem, moralnim razvojem in strokovnim razvojem, trenutno pa ureja tri knjige: eno o filozofiji Harveyja Siegela, drugo o uporabi raziskovanja v vzgoji in tretjo o filozofiji poklicnega izobraževanja. Nedavno je pisal o demokratičnem znanju in o tem, kakšne so zahteve glede znanja za delujočo demokracijo. Svoje delo na področju demokratične vzgoje nadaljuje kot član projektne skupine na Univerzi v Birminghamu, ki se poteguje za pridobitev sredstev programa Horizon Europe za vključevanje mladih državljanov v demokratično izobraževanje in raziskovanje. Ben Kotzee je urednik revije Theory and Research in Education (SAGE). Jeseni 2025 bo gostujoči raziskovalec na Jesus College Univerze v Cambridgeu, januarja 2026 pa bo prevzel vodenje Oddelka za izobraževanje in socialno pravičnost na Univerzi v Birminghamu. Ima doktorat iz filozofije s King’s College v Londonu (2006).
Pedagoški inštitit poziva ministrstvo in vlado, da od Evropske komisije nemudoma zahtevata prekinitev sodelovanja Izraela v programu OBZORJE.
Pedagoški inštitut že vse od agresije izraelske države na Gazo, po napadu Hamasa 7. oktobra 2023, na različne načine opozarja na »nesorazmeren odziv« Izraela, na neselektivno, celo sistematično pobijanje žensk in otrok, humanitarnih delavcev, zdravstvenega osebja in novinarjev, na namerno rušenje infrastrukture – uničene so tudi vse palestinske univerze – in načrtovano ustvarjanje praznega, brisanega prostora brez palestinskih življenj.
Poziv so podpisali prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta, izr. prof. dr. Ana Kozina, predsednica Znanstvenega sveta Pedagoškega inštituta, in izr. prof. dr. Damijan Štefanc, predsednik Upravnega odbora Pedagoškega inštituta.
POZIV PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA MINISTRSTVU ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN INOVACIJE TER VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE: OD EVROPSKE KOMISIJE NEMUDOMA ZAHTEVAJTE PREKINITEV SODELOVANJA IZRAELA V PROGRAMU OBZORJE
Pedagoški inštitut se pridružuje sklepom Senata Univerze v Ljubljani, sprejetimi na dopisni seji med 13. in 18. avgustom 2025, in izjavi Kemijskega inštituta z dne 18. avgusta 2025, ki pozivajo Evropsko komisijo, naj nemudoma prekine sporazum o sodelovanju izraelskih univerzitetnih in raziskovalnih inštitucij v programu Horizont Evropa.
Pedagoški inštitut je že vse od agresije izraelske države na Gazo, po napadu Hamasa 7. oktobra 2023, na različne načine opozarjal na “nesorazmeren odziv” Izraela, na neselektivno, celo sistematično pobijanje žensk in otrok, humanitarnih delavcev, zdravstvenega osebja in novinarjev, na namerno rušenje infrastrukture – uničene so tudi vse palestinske univerze – in načrtovano ustvarjanje praznega, brisanega prostora brez palestinskih življenj.
V znak protesta proti potekajočemu genocidu se Pedagoški inštitut zato zavezuje – v skladu s tem, kar so že zapisale raziskovalke in raziskovalci Kemijskega inštituta – da:
– ne bo sodeloval z izraelskimi institucijami, ter da ne bo razpisoval, promoviral ali na kakršen koli način spodbujal tovrstnih sodelovanj;
– ne bo sodeloval pri izmenjavah študentov, raziskovalcev in/ali zaposlenih z izraelskimi institucijami ter da ne bo razpisoval, promoviral ali spodbujal takšnih izmenjav;
– ne bo sodeloval v dejavnostih, ki jih organizirajo in/ali gostijo izraelske institucije, ne glede na to, ali to počnejo samostojno ali v sodelovanju z drugimi institucijami, ter da ne bo razpisoval, promoviral ali spodbujal udeležbe v takšnih dejavnostih.
Seveda pa pozivi posameznih univerz in raziskovalnih inštitucij Evropski komisiji niso dovolj, so bolj ali manj simbolni. Prekinitev sodelovanja mora zahtevati država članica. Zato pozivamo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Vlado Republike Slovenije, da od Evropske komisije nemudoma zahtevajo takojšnjo prekinitev sporazuma o sodelovanju izraelskih univerzitetnih in raziskovalnih inštitucij v programu Horizont Evropa.
Ob izdaji prvega zvezka Pedagoškega leksikona: izbrani temeljni pojmi vas vabimo na kolokvij Učitelj in njegova avtoriteta .
Pogovor bo vodil:
dr. Damijan Štefanc, eden od urednikov Pedagoškega leksikona.
Razpravljavci:
bodo avtorja in avtorica gesel Avtoriteta, Vzgoja in Avtonomija iz prvega zvezka Pedagoškega leksikona:
- dr. Robi Kroflič,
- dr. Zdenko Medveš in
- dr. Mojca Peček Čuk.
Datum in ura: petek, 6. junij 2025, ob 15. uri
Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)
Prijava: zaradi omejena prostora v sejni sobi so obvezne prijave na povezavi.
Vsebina kolokvija: Avtoriteta eden ključnih pojmov pedagoške teorije, obenem pa izjemno pomembna razsežnost praktičnega vzgojnega delovanja. V nekem smislu sicer drži, da vzgojitelj ali učitelj v vsakem primeru vpliva na osebnostno formacijo svojih učenk in učencev, ne glede na to, ali in kakšno avtoriteto mu je uspelo vzpostaviti v razmerju do njih. A vendarle lahko rečemo, da so pričakovanja po pozitivnih vzgojnih učinkih, kolikor jih razumemo kot rezultat namernega, intencionalnega vzgojnega delovanja, povezana s predpostavko, da učenci v svojem vzgojitelju ali učitelju prepoznavajo subjekta z avtoriteto. Toda kako se učiteljeva avtoriteta manifestira, predvsem pa – kateri dejavniki vplivajo na to, ali in kako bo učitelju uspelo zasesti mesto avtoritete? Kaj je torej tisto, kar učitelju »daje« avtoriteto? Čeprav gre za kompleksen preplet dejavnikov, se prav v tem času krepi občutek, da tudi del pedagoške stroke in šolske politike odgovor išče v mehanizmih, ki krepijo represivno razsežnost vzgojnega delovanja šole (in posledično učiteljev), kar se odraža tudi v predlaganih spremembah osnovnošolske zakonodaje, ki so v tem trenutku v parlamentarni obravnavi. Je mogoče reči, da smo na pravi poti in se učiteljem obeta več avtoritete? Ali pa se od te dejansko oddaljujemo in tlakujemo pot avtoritarni šoli – in družbi?
Povezava do publikacije Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi v digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta: https://www.pei.si/ISBN/9789612703622-2025/
Vljudno vabljeni!
Vljudno vabljeni na simpozij z naslovom Socialni in čustveni vidiki učenja in poučevanja: spregledan dejavnik uspeha vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki ga organiziramo na Pedagoškem inštitutu v sklopu praznovanja 60-letnice inštituta.
Moderatorka:
izr. prof. dr. Ana Kozina, Pedagoški inštitut, Slovenija
Razpravljalke:
izr. prof. dr. Katja Košir, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Slovenija
dr. Iva Odak, Institut za društvena istraživanja u Zagrebu, Hrvaška
dr. Mojca Rožman, IEA Data Processing Center, Nemčija
Datum in ura: sreda, 4. junij 2025, ob 17.00
Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)
Prijava: obrazec za prijavo
Vsebina simpozija: Socialni in čustveni vidiki učenja in poučevanja: spregledan dejavnik uspeha vzgoje in izobraževanja v Sloveniji
Sistematična podpora socialnemu in čustvenemu učenju ter poučevanja, skozi raziskave večkrat dokazano, vodi k bolj kakovostnemu znanju, manj težavam na področju čustvovanja in vedenja, bolj pozitivni razredni in šolski klimi ter višji socialni vključenosti. Kljub množični raziskovalni prepoznavi pa so ti vidiki na ravni sistema in prakse v Sloveniji pogosto spregledani. Na Pedagoškem inštitutu smo v zadnjem desetletju v mednarodni perspektivi razvijali ter eksperimentalno preverjali učinke socialnih in čustvenih vidikov učenja in poučevanja (vključno s prepoznavanjem raznolikosti) ter pri tem oblikovali smernice za njihovo umestitev na raven sistema in prakse. Tovrstno hkratno eksperimentalno preverjanje podpore socialnim in čustvenim vidikom učenja ter poučevanja je redkost. Pedagoški inštitut na tem področju v evropskem prostoru prevzema eno izmed vodilnih vlog. Simpozij bo iz psihološko-sociološke raziskovalne perspektive razpravljal o ključnih izzivih, povezanih z umeščanjem socialnih in čustvenih vidikov učenja in poučevanja na raven sistema in prakse. Izzivi se osredotočajo na vprašanje, zakaj polni potencial namernih, sistematičnih in reflektiranih podpornih pristopov za uresničevanje socialnih in čustvenih vidikov v vrtcih in šolah ostaja neizkoriščen. Simpozij bo naslovil naslednja vprašanja:
- Je podpora socialnim in čustvenim vidikom v učenju in poučevanju skozi eksperimentalno preizkušene intervencije mogoča? Naslovljeni bodo izzivi implementacije intervencij ob upoštevanju meje med ohranjenjem aktivnih sestavin intervencije ter prilagajanjem intervencije specifičnim kontekstom v katerih se intervencija izvaja. Ker so intervencije vedno umeščene v plasti kontekstov, v katerih se izvajajo, se porajajo vprašanja o kontekstualni prenosljivosti preverjeno učinkovitih intervencij.
- Ali so socialni in čustveni vidiki učenja in poučevanja v Sloveniji zadostno sistemsko podprti? Naslovljeni bodo izzivi umeščanja teh vidikov v učne načrte in strateške dokumente vzgoje in izobraževanja. Ti cilji se namreč v pedagoški praksi pogosto uresničujejo nesistematično, implicitno in v obliki prikritega kurikuluma, pri čemer ostajajo nepovezani z učnimi cilji. Poraja se vprašanje, ali je obstoječi vzgojno-izobraževalni sistem dejansko uspešen pri uresničevanju ciljev socialnega in čustvenega učenja ter poučevanja, ki sta ključnega pomena tako za posameznika kot za družbo. Ta vidika namreč pomembno vplivata na kakovost medosebnih odnosov, sodelovanja in delovanja v skupnosti.
- Kakšni so učinki socialnih in čustvenih vidikov učenja in poučevanja na širšo družbo? Naslovljena bo prepletenost socialnih in čustvenih vidikov učenja in poučevanja s prepoznavanjem raznolikosti v razredu, šoli in širši družbi. Prepoznavanje raznolikosti je namreč predpogoj za socialno vključujočo in pravično družbo. Socialna pravičnost je v veliki meri odvisna od pripravljenosti strokovnih delavk in delavcev, da prepoznajo raznolikost in neenakost v svojih razredih, identificirajo prakse (individualne in institucionalne), ki neenakopravno strukturirajo družbene odnose, ter ukrepajo proti praksam, ki ustvarjajo te neenakosti.
- Ali lahko merimo socialne in čustvene vidike učenja in poučevanja? Izzivi merjenja teh vidikov otežujejo evalvacijo njihove umeščenosti v vzgojno-izobraževalni proces. Zaradi tega je težko oceniti, v kolikšni meri obstoječi vzgojno-izobraževalni sistem dejansko uspešno uresničuje cilje na področju socialnega in čustvenega učenja ter poučevanja. Naslovljeni bodo različni načini merjenja, vpliv kontekstov na merjenje ter s tem povezani etični vidiki.
Napovedujemo drugo VABLJENO PREDAVANJE v sklopu praznovanja 60. letnice Pedagoškega inštituta.
Naslov predavanja: Structural Violence and Education
Datum in ura predavanja: četrtek, 22. maj 2025, ob 17. uri
Lokacija: projekcijska dvorana Mestnega muzeja Ljubljana (Gosposka ulica 15, 1000 Ljubljana)
Prijava na povezavi: obrazec za prijavo
Vsebina predavanja: Structural Violence and Education
V predavanju »Structural Violence and Education« bo prof. dr. Vittorio Bufacchi postavil v ospredje zapleteno razmerje med nasiljem ter vzgojo in izobraževanjem. Čeprav ima preučevanje nasilja v vzgoji in izobraževanju dolgo tradicijo, se raziskovanje nasilja v šolah oziroma v družbi sooča z vrsto problemov in izzivov, ki pomembno vplivajo tako na sam proces raziskovanja tega fenomena kot tudi na snovanje predlogov za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja.
Zaradi vse večje prisotnosti nasilja v družbi in njegove pojavnosti, skoraj »glorifikacije« v medijih – kar ponazarja prispodoba o »simbiotičnem« razmerju medijev in nasilja – ter zaradi številnih novih pojavnih oblik nasilja, kot je »spletno« nasilje predvsem med mladimi, se iskanje skupnega imenovalca različnih pojavnih oblik nasilja izkaže za vse prej kot enostavno. Nasilje v šolah in med šolajočo mladino – tako v teoriji kakor tudi v »praksi«— je namreč kompleksen fenomen.
Predavanje o strukturnih razsežnostih nasilja ter njegovi povezanosti z vzgojo in izobraževanjem bo pomembno prispevalo tako k refleksiji o različnih pojavnih oblikah nasilja kot tudi k zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja v vzgojno-izobraževalnih institucijah.
Predstavitev predavatelja: prof. Vittorio Bufacchi, University College Cork, Irska
Prof. Vittorio Bufacchi poučuje moralno in politično filozofijo na University College Cork na Irskem. Je avtor knjig Violence and Social Justice (Palgrave); Social Injustice (Palgrave); Everything Must Change (Manchester University Press) ter Why Cicero Matters (Bloomsbury).
Izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, znanstvena svetnica Pedagoškega inštituta, imenovana v znanstveni odbor COST
V četrtek, 27. marca 2025, je bila na 220. seji visokih predstavnikov Evropske mreže za sodelovanje v znanosti in tehnologiji (COST) v znanstveni odbor COST imenovana znanstvena svetnica Pedagoškega inštituta izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski. Kot članica znanstvenega odbora COST bo odgovorna za področje izobraževanja, pri čemer bo sodelovala pri evalvaciji projektnih predlogov in spremljanju izvajanja COST akcij. V tej vlogi bo delovala neodvisno in ne bo zastopala Slovenije.
Izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski je bila v znanstveni odbor sprejeta na predlog slovenskega predstavnika COST-a. Odbor visokih predstavnikov COST-a so prepričale njene znanstvene reference, izkušnje in udejstvovanje v različnih nacionalnih ter mednarodnih organih. Poleg vodenja Centra za uporabno epistemologijo na Pedagoškem inštitutu je nacionalna raziskovalna koordinatorica Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanje (ICCS), Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti (ICILS) ter Mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS). Njena bibliografija obsega številne znanstvene in strokovne članke ter publikacije s področja sociologije izobraževanja, mednarodnih primerjalnih raziskav znanja in državljanske vzgoje. Je tudi članica uredniških odborov znanstvenih in strokovnih revij doma in v tujini.
Imenovanje za članico znanstvenega odbora COST je priznanje dosedanjemu raziskovalnemu in aplikativnemu delu izr. prof. dr. Eve Klemenčič Mirazchiyski. Znanstveni odbor COST je ključni organ, ki skrbi za kakovost evalvacije prijavljenih projektov in nadzor nad izvajanjem izbranih akcij. Njegova vloga je zagotavljanje transparentnosti in znanstvene integritete pri izboru projektov, ki prispevajo k razvoju evropskega raziskovalnega prostora.
COST je najstarejša evropska organizacija, ki spodbuja sodelovanje med raziskovalci na vseh področjih znanosti in tehnologije. Vsako leto financira približno 60 raziskovalnih akcij, ki trajajo štiri leta in podpirajo mreženje, izmenjavo znanja ter razvoj raziskovalnih kompetenc. Slovenija je v letu 2023 pridobila tri projekte, v letu 2024 pa sedem projektov, kar dokazuje vse večjo vključenost slovenskih raziskovalcev v mednarodne raziskovalne tokove.
Pedagoški inštitut je bil od let 2023 vključen v dva COST projekta, CLIL Network for Languages in Education: Towards Bi- and Multilingual Disciplinary Literacies (CLILNet LE) in Redressing Radical Polarisation: Strengthening European Civil Spheres Facing Illiberal Digital Media (DepolarisingEU). V letu 2024 pa je bil s partnerji uspešen še pri prijavi projekta Religious Identity, Bullying and Wellbeing at School: A Transnational Collaboration (ORBIT).
Vljudno vabljeni na simpozij z naslovom Pomen mednarodnih raziskav znanja za razvoj šolstva, ki ga organiziramo na Pedagoškem inštitutu v sklopu praznovanja 60. letnice inštituta.
Simpozij organizira Pedagoški inštitut v sodelovanju s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE).
Moderatorka:
izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica, Pedagoški inštitut
Razpravljalci_ke:
doc. dr. Andreja Barle Lakota, upokojena vodja Urada za razvoj šolstva na Ministrstvu za izobraževanje in vzgojo,
izr. prof. dr. Damijan Štefanc, profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,
dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra,
izr. prof. dr. Slavko Gaber, upokojen profesor Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Datum in ura: sreda, 2. april 2025, ob 17.00
Lokacija: sejna soba Pedagoškega inštituta (Gerbičeva 62, Ljubljana)
Vsebina simpozija: Pomen mednarodnih raziskav znanja za razvoj šolstva
V času od začetka delovanja do danes so se na Pedagoškem inštitutu razvijala različna področja raziskovanja. Pa vendarle: obdobje razvoja mednarodnih raziskav (znanja) pomembno sovpada z delovanjem Pedagoškega inštituta. Gre za obdobje, ki hkrati sovpada s »fazo družboslovne perspektive« komparativnega raziskovanja, za katero je značilna intenzifikacija interesa za komparativno raziskovanje, tako na ravni posameznikov, kot na ravni institucionalnih struktur. V tem času je mogoče opaziti premik k bolj kvantitativnemu in empiričnemu raziskovanju, uporabo metod, tehnik in pristopov različnih ved. To pomeni tudi interdisciplinarno raziskovanje tematik in sodelovanje različnih strok. Vsekakor nezanemarljiv doprinos razvoju tega področja, pa tudi poskusu sinergij med raziskavami in oblikovanjem politik za razvoj šolstva, ponujajo mednarodne primerjalne raziskave (oziroma mednarodne raziskave znanja), ki so se tekom zadnjih šestdeset let prav tako razvijale, da bi uspešneje odgovarjale na potrebe časa. Sočasno se je razvijal tudi (sodobni) koncept oziroma pojem družbe znanja, ki se kaže preko različnih perspektiv razumevanja slednjega, v današnjem času pogosto preko neoliberalnega diskurza. Zato ni presenetljiv niti premik k vrednotenju dosežkov učencev/dijakov v zadnjih desetletjih, ko imamo opravka z evalvacijo šolskega sistema, katerega pomemben del so podatki, zbrani z mednarodnimi primerjalnimi raziskavami in mednarodnimi raziskavami znanja.
Razpravljalci_ke simpozija bodo iskali odgovore na vprašanja vezana na pomen znanja danes, ko se zdi instrumentalizacija znanja izrazito v ospredju, na razlike in komplementarnost med nacionalnim preverjanjem znanja in mednarodnimi raziskavami znanja, ter na pomen mednarodnih raziskav znanja pri oblikovanju šolskih politik, ki bi naj prispevale k razvoju šolstva. V diskusiji bodo vendarle opozorili tudi na določene omejitve teh raziskav, ki so predvsem pomembne pri interpretaciji rezultatov, med njimi je zagotovo tudi poenostavljeno, včasih napačno razumevanje primerjalnih lestvic.
Informacije o vseh simpozijih in vabljenih predavanjih so objavljene na povezavi.
Napovedujemo VABLJENO PREDAVANJE v sklopu praznovanja 60-letnice Pedagoškega inštituta.
Naslov predavanja: Character and virtue education: General overview of the latest developments
Datum in ura predavanja: četrtek, 27. marca 2025, ob 17. uri
Lokacija: projekcijska dvorana Mestnega muzeja Ljubljana (Gosposka ulica 15, 1000 Ljubljana)
Prijava na povezavi: obrazec za prijavo
Vsebina predavanja: Character and virtue education: General overview of the latest developments
V okviru predavanja bo predavatelj podal celovit pregled najnovejšega razvoja raziskav o razvoju značaja in vzgoji značaja v širšem neo-aristotelskem etičnem okviru vrlin. Posebna pozornost bo posvečena tako prednostim tega pristopa kakor tudi njegovim slabostim. Hkrati bo poseben poudarek namenjen dvema pomembnima temama, ki sta v zadnjem času na tem področju v ospredju, in sicer a) zamisli o človekovem razvoju kot splošnem cilju izobraževanja v mednarodnem kontekstu, ki jo OECD trenutno obravnava kot vodilno temo za prihodnje cikle raziskave PISA, ter b) zamisli o phronesis kot odličnosti pri etičnem odločanju za starejše učence in strokovnjake. Tudi zato bo teoretična refleksija nekaterih podlag mednarodnih raziskav merjenja izobraževalnih dosežkov toliko bolj pomembna.
Predstavitev predavatelja: prof. dr. Kristjan Kristjansson, PhD, University of Birmingham (UK); Dr. h.c., Univerza za humanistične študije, Utrecht
Prof. Kristján Kristjánsson je profesor etike vrlin na Jubilee Centre for Character and Virtues Univerze v Birminghamu v Veliki Britaniji. Ukvarja se z raziskovanjem značaja in vrlin na stičišču moralne filozofije, moralne psihologije in moralne vzgoje. O teh vprašanjih je objavil več knjig, npr. Friendship for Virtue (O.U.P., 2022), Phronesis: Retrieving Practical Wisdom in Psychology, Philosophy, and Education (O.U.P., 2024, v soavtorstvu z Blaine Fowers), Aristotelian Character Education (Routledge, 2015), ki je prejela nagrado SES za najboljšo knjigo o vzgoji in izobraževanju leta 2015 v Veliki Britaniji ter Virtues and Vices in Positive Psychology (C.U.P., 2013).
Kot član različnih mednarodnih organizacij sodeluje s kolegi v Aziji, Evropi in ZDA pri vprašanjih, ki se nanašajo na kultiviranje krepostnega značaja, zlasti krepostnih čustev. Je urednik revije Journal of Moral Education.
PRIJAVA