PEDAGOŠKI INŠTITUT1) Branje z zaslona in branje s papirja (fakultativno)
Trajanje: 40 minut + 15 minutni odmor + 40 minut
Populacija: 1) 4. razred (PIRLS), 2) 9 razred (PISA), 3) študenti (21 – 23 let), 4) srednja odrasla populacija (45 – 55 let) (fakultativno, izvedba v l. 2026).
Število: 15 v vsaki od štirih skupin.
Namen: primerjava vedenja kognitivnega aparata pri branju s papirja in branju z zaslona (eye tracker, EEG, GSR).
Raziskave zadnjih 20 let kažejo, da je branje s papirja bolj zvezno, linearno, branje z zaslonov pa bolj “begajoče”, “razpršeno” po ekranu, kar bi utegnil biti tudi eden od vzrokov za slabše rezultate pri branju z zaslonov. Nekatere najnovejše raziskave kažejo tudi (sicer na specifično omejeni populaciji), da se v primeru dela z zasloni zenica skrči za 20% (kar ni izključno posledica neposrednega vira svetlobe), izrazito pa se poveča theta valovanje, ki je sicer značilno za spanje v REM fazi, zaspanost in “daydreaming” (v hipokampusu pa tudi za tvorjenje spominov, vendar ta funkcija še ni dovolj raziskana). Ta dva fenomena bi bilo potrebno še posebej dobro raziskati, zlasti njuno morebitno medsebojno vzročnost.
2) Reševanje A) besedilnih nalog na ekranu in na papirju, z B) oceno metakognitivne regulacije in vrednotenjem rezultatov
Trajanje: 40 minut + 15 minutni odmor + 40 minut (PIRLS) (alternativno: udeleženci časovno niso omejeni); 30 minut + 15 minutni odmor + 30 minut (PISA)
Populacija: 4. razred (PIRLS), 9. razred (PISA)
Število: 15 v vsaki od dveh skupin.
Namen: A) takorekoč vse raziskave (večinoma opravljene z vprašalniki in intervjuji) kažejo, da je branje z zaslonov bolj utrujajoče, zmanjšuje koncentracijo, manjša sta retencija in priklic. B) Redke študije metakognitivne regulacije tudi kažejo, da udeleženci, ki naloge rešujejo na ekranu, preoptimistično ocenjujejo zahtevnost naloge in svoje sposobnosti, tako pred samo nalogo kot tudi sredi naloge in po njej.
Vse te ugotovitve bi želeli preveriti eksaktneje in poiskati mogoče vzroke: s pomočjo eye trackerja, EEG in GSR ter nabora vprašanj, na katera udeleženci odgovarjajo pred in po eksperimentu.
3) Vsi parametri so enaki kot pri 2), razen populacije, kjer bi obe skupini imeli specifične lastnosti: v eni skupini bi bili učenci in učenke, ki ne preživljajo veliko prostega časa za ekrani, v drugi učenci in učenke, ki veliko prostega časa preživljajo pred ekrani (kar bi predhodno ugotavljali s posebnim vprašalnikom).
Namen: nekatere raziskave (opravljene le s pomočjo vprašalnikov) kažejo, da so pri reševanju nalog na ekranih še posebej neuspešni tisti, ki sicer veliko prostega časa prebijejo za zasloni (igrice, Instagram, YouTube, SnapChat …). Z uporabo vseh treh orodij, ki merijo vznemirjenje, (ne)pozornost, (ne)koncentracijo, gibanje in fiksacijo pogleda, širjenje in krčenje zenic ter mežikanje kot znak pozornosti ali njene odsotnosti, bi želeli to natančneje preveriti in, po možnosti, nakazati, zakaj je tako.
4) Eksperimentalno ugotavljanje morebitnih razlik pri procesiranju istega besedila, ki je eni testni skupini (15 udeležencev) predstavljeno kot literarno, drugi pa kot neliterarno.
Namen: Gre za nadgradnjo eksperimenta iz osemdesetih, le da je bil takrat narejen samo na papirju in brez uporabe nevrotehnologije. Rezultati so pokazali, da je branje domnevno literarnih besedil drugačno od branja domnevno neliterarnih, in sicer naj bi bilo branje neliterarnih besedil bolj površinsko (“skakanje” po besedilu in skeniranje besedila). Zdaj bi eksperiment nadgradili in razširili še z branjem z zaslonov, ki že sicer velja za bolj površinsko, ob uporabi sodobne nevrotehnologije. Ugotoviti bi želeli, ali sugestija/navodilo/pojasnilo dejansko vpliva tudi na metakognitivno regulacijo branja.
PRIJAVA