PEDAGOŠKI INŠTITUTV četrtek, 18. septembra 2025, se je z okroglo mizo zaključila 10. znanstvena konferenca »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti«.
Na okrogli mizi z naslovom »Učenje iz rezultatov: Kako mednarodne raziskave izboljšujejo slovensko izobraževanje?« so izr. prof. dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, vodja Centra za uporabno epistemologijo na Pedagoškem inštitutu, kjer se izvajajo mednarodne študije, mag. Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava, dr. Fani Nolimal iz Zavoda RS za šolstvo, dr. Tanja Taštanoska, vodja Sektorja za Kakovost in analize na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ter dr. Darko Zupanc, dolgoletni direktor Državnega izpitnega centra, razpravljali o vlogi in pomenu mednarodnih raziskav, kot so PIRLS, TIMSS, ICCS, TALIS in PISA, pri oblikovanju slovenskega izobraževalnega prostora ter o tem, kako lahko ugotovitve raziskav vplivajo na različne ravni izobraževanja.
Dr. Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave PISA in znanstvena sodelavka Pedagoškega inštituta, ki je okroglo mizo moderirala, je v uvodu napovedala: »Namen današnje okrogle mize je, da skupaj z različnimi deležniki razpravljamo o pomenu podatkov iz mednarodnih primerjav znanja za slovenski izobraževalni prostor. Osredotočili se bomo na vprašanja, kaj nam ti podatki povedo o stanju različnih pismenosti, kako in v kolikšni meri jih uporabljajo različni akterji, kateri ukrepi so bili na njihovi podlagi že izvedeni, kateri bi morali biti pa (še) niso bili ter kakšno vlogo imajo ti podatki pri oblikovanju izobraževalnih politik na nacionalni ravni.«
Sodelujoči so poudarili, da podatki raziskav, kot so PIRLS, TIMSS in PISA, ponujajo dragocen vpogled v dosežke učencev in dijakov ter razkrivajo trende na področju različnih pismenosti. Razprava je pokazala, da ti rezultati niso pomembni le za mednarodne primerjave, ampak so lahko pomembna spodbuda za izboljšave različnih vidikov slovenskega izobraževalnega sistema.
Dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski (Pedagoški inštitut) je izpostavila, da rezultati raziskav nudijo empirično osnovo za oblikovanje nacionalnih politik, če jih znamo razumeti kot priložnost in ne kot tekmovanje med državami. Mag. Marijana Kolenko (OŠ Lava) je osvetlila pogled šolskega vsakdana ter opozorila na pogosto sovpadanje med številkami in resničnostjo v razredu, hkrati pa na priložnost, da šole rezultate uporabijo za svoj razvoj.
Iz prakse Zavoda RS za šolstvo je dr. Fani Nolimal poudarila, da učitelji pogosto potrebujejo podporo pri prenosu podatkov v pouk, zato je vloga zavoda pri pripravi smernic ključna. Dr. Tanja Taštanoska (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje) je pojasnila, da je uporaba teh podatkov v nacionalnih politikah dolgotrajen proces, vendar so ti podatki nujni za sistemske spremembe. Dr. Darko Zupanc (Državni izpitni center) pa je izpostavil pomembnost povezave med mednarodnimi raziskavami in nacionalnimi preverjanji znanja.
V zaključnem delu so sogovorniki razpravljali o spremembah, ki bi omogočile večjo prisotnost rezultatov mednarodnih raziskav znanja pri oblikovanju izobraževalnih politik in praks. Strinjali so se, da je za napredek ključna povezava med raziskovalnimi spoznanji, potrebami učiteljev in dolgoročnimi odločitvami na ravni države.
PRIJAVA