Osmi marec in zakaj ga potrebujemo

Če pogledamo v zgodovino osmega marca, ugotovimo tole: v začetku se je praznik s to vsebinsko usmeritvijo (tj. boj za ženske pravice ter opozarjanje na enakopravnost in dosežke žensk) praznoval 19. marca, kot je predlagala nemška socialistka in feministka Clara Zetkin, prvič leta 1911, tudi v Sloveniji, in sicer v Trbovljah (vir).

Datum, kot ga poznamo danes, je bil postavljen leta 1917 (vir), med drugim v spomin na prvo organizirano stavko tekstilnih delavk v New Yorku, ki je potekala leta 1857.

Do danes je torej minilo več kot 100 takih dni, več kot 100 takih praznikov.

Kaj pa bi nam ta praznik moral pomeniti danes?

8. marec bi morale_i razumeti kot opomnik o pravicah, ki so jih dosegle naše predhodnice in ki še zdaleč niso samoumevne: denimo volilna pravica, ki smo jo v nekdanji državi dobile leta 1945; denimo svobodno odločanje o rojstvu otrok, zapisano v ustavi SFRJ iz leta 1974, in malo kasneje priznana pravica do umetne prekinitve nosečnosti (vir), če jih naštejem samo nekaj. To niso naravne danosti, to so stvari, ki so bile priborjene in ki se zelo lahko hitro spremenijo (beri: pravice odvzamejo).

»Ne predstavljajte si, da so zmage trajne. Smo sicer sredi dobrodošlega rahljanja destruktivnih spolnih togosti, a če se za trenutek sprostimo, se bodo vrnili stari načini […] Smo že na cilju? Ne, ampak prišle smo že daleč. V tem je upanje.« (Polly Toynbee (vir)).

 

dr. Valerija Vendramin

 

Foto: Valerija Vendramin

Dostopnost