“Bela knjiga” bo odkrila vzrok za nadpovprečne rezultate in podpovprečno motiviranost?! Bog nam pomagaj…

V zadnjem tednu dni se v javnosti diskutira o obliki nove Bele knjige in o sestavi skupine za njeno pripravo. Številni sodelavci in sodelavke Pedagoškega inštituta smo med podpisniki »peticije«, ki opozarja na neresnost in nestrokovnost pri pripravi omenjenega strateškega dokumenta. Še posebej pa nas je na Pedagoškem inštitutu presenetil odziv MIZŠ na to peticijo strokovne javnosti, ki z nenavadno lahkotnostjo omenja raziskave na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih že dolga leta opravljamo na Pedagoškem inštitutu. V odzivu na peticijo (Dnevnik, 21. 1. 2020, MMC, 22. 1. 2020) MIZŠ navaja razloge za pripravo nove bele knjige. Kot ključni primer navaja, da bo bodoča Bela knjiga  poiskala vzroke in pojasnila prepad med nadpovprečnimi rezultati in nizko motivacijo za učenje, ki ga je nazadnje izmerila raziskava PISA med srednješolci.

Ob tem je potrebnih nekaj pojasnil. Raziskovalke in raziskovalci na Pedagoškem inštitutu merimo znanje, kompetence in motivacijo med učenci in učenkami z več različnimi mednarodnimi raziskavami (raziskave TIMSS, PIRLS, ICCS in ICILS v osnovni šoli in PISA v srednji šoli) in že vrsto let opravljamo tudi nadaljnje analize zbranih podatkov. Z izjemno nizko in stalno padajočo motivacijo učencev in dijakov se raziskovalno ukvarjamo od začetka uvedbe devetletne osnovne šole, to je več kot 20 let. Podobno nizko motivacijo za učenje kot pri nas imajo na Finskem, z njimi in daljnovzhodnimi vrstniki si slovenski učenci delijo zadnja mesta na lestvicah motivacije med več kot 50 državami.  V tem času je bilo opravljenega veliko analitičnega dela, tako pri nas kot drugod po svetu, ki je pokazalo, kako kompleksen raziskovalni problem je nizka motivacija. Na to temo so bile v na Pedagoškem inštitutu že opravljene številne sekundarne analize podatkov, v katerih smo iskali odgovore na omenjeni problem in skušali identificirati dejavnike, ki bi lahko pripomogli k dvigu učne motivacije (primer so sekundarne analize raziskave PISA v letu 2010, ki so dostopne v Digitalni knjižnici PI, in članki v reviji Šolsko polje; o povezanosti motivacije z dosežki, 2017; z dejavniki vzdušja v šoli, 2019; prispevki na konferenci NAMA za vse učitelje naravoslovja, 2017; na nacionalni konferenci PI in SLODRE, 2017; konferenci KUPM za učitelje matematike, 2018; v obsežnem dvoletnem projektu sekundarnih analiz 2018-2019 je bil velik del posvečen študiju motivacije, pravkar pa se končuje tudi projekt Ciljnega raziskovalnega programa (CRP), ki raziskuje trende v motivaciji pri nas in še v 5 drugih državah). Posamezne razloge, da se učenci neradi učijo matematike in naravoslovja, in oboje malo cenijo, čeprav imajo visoke ocene, je težko identificirati, prav tako pa rezultati kažejo, da se nizka motivacija za učenje ne razlikuje samo med različnimi učenci, pač pa se med učenci razlikuje tudi povezanost učne motivacije z drugimi dejavniki učnih dosežkov. Za osnovno šolo tako že nekaj let vemo, da je veselje do učenja večje med učenci, ki se v šoli tudi sicer varno in dobro počutijo in sami ocenjujejo, da jih njihovi učitelji zavzeto poučujejo, ni pa veselje do učenja povezano z ocenami in dosežki ali, na primer, z opremljenostjo šole ali z uporabo IKT.

Zaradi vsega navedenega nas preseneča izjava MIZŠ, da bo nova bela knjiga poiskala in razložila vzroke nizke motivacije na eni in nadpovprečnih rezultatov na drugi strani v le nekaj mesecih, in to z delom komisije oz. delovne skupine, ki na izobraževalno-raziskovalnem področju (razen enega člana) nima nikakršnih referenc. Čeprav MIZŠ tudi finančno podpira t. i. mednarodne raziskave znanja, s takšnim stališčem izkazuje popolno nepoznavanje in podcenjevanje raziskovalnega dela, predvsem pa rezultatov analiz, s katerimi jih redno seznanjamo, a v zadnjem času niso deležni potrebne vsebinske pozornosti. Na PI si želimo, da bi MIZŠ resno in odgovorno obravnavalo tako raziskovalne rezultate kot raziskovalce in raziskovalke, in tako s konstruktivnim odnosom do stroke in javnosti gradilo zaupanje v raziskovanje in raziskovalno delo, k čemur pa tovrstne rokohitrske izjave, na žalost, ne pripomorejo.

 

  • prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor PI
  • Klaudija Šterman Ivančič, Nacionalna koordinatorica raziskave PISA
  • Barbara Japelj Pavešić, Nacionalna koordinatorica raziskave TIMSS