JAVNO POVABILO za zbiranje predlogov za nacionalno evalvacijsko študij z naslovom “Analiza primernosti uporabe številčnega ocenjevanja področij športa, glasbene in likovne umetnosti”

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi Sklepa o izboru tem nacionalnih evalvacijskih študij in njihovem financiranju za obdobje 24 mesecev št. 013-26/2012-276 z dne 8. 5. 2019 in Sklepa o dopolnitvi Sklepa o izboru tem nacionalnih evalvacijskih študij in njihovem financiranju za obdobje 24 mesecev št. 013-26/2012-291 z dne 9. 8. 2019 v povezavi s 6. členom Protokola o določanju in načinu izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij z dne 17. 3. 2015 ter spremembami z dne 16. 7. 2018 in dne 14. 12. 2018  objavlja

 

JAVNO POVABILO

za zbiranje predlogov za nacionalno evalvacijsko študijo s trajanjem 24 mesecev z naslovom

ANALIZA PRIMERNOSTI UPORABE ŠTEVILČNEGA OCENJEVANJA PODROČIJ ŠPORTA, GLASBENE IN LIKOVNE UMETNOSTI

 

Eden izmed predlogov Bele knjige (2011) glede ocenjevanja znanja in napredovanja učencev je bil, da se v 1. in 2. razredu izvaja opisno ocenjevanje znanja, medtem, ko se od vključno 3. razreda dalje pri vseh predmetih izvaja številčno ocenjevanje znanja. Ta predlog je bil na sistemski ravni realiziran preko Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07107/1087/1140/12 –ZUJF, 63/13 in 46/16 –ZOFVI-L).

Eden od ključnih argumentov za to odločitev je bilo stališče, da se s tem vzpostavlja ravnovesje v pomembnosti med šolskimi predmeti in temeljiteje upošteva individualne razlike med učenci. Odločitev za številčno ocenjevanje tako imenovanih »vzgojnih predmetov« od vključno 3. razreda dalje z namenom ohranjanja ravnotežja v pomembnosti posameznih predmetov se zdi na prvi pogled tehtna. Vendar ima pomembno senčno plat: čeprav se s številčnim ocenjevanjem pri športu, glasbeni in likovni umetnosti težišče pomena teh predmetov prenaša predvsem na pridobivanje znanja, je morebiti uspešnost na omenjenih področjih nemalokrat povezana z določenimi preddispozicijami učenca, ki niso plod dela in vztrajnosti (ocenjevanje napredka posameznega učenca) temveč naravnih danosti.

Cilj študije z naslovom Analiza primernosti uporabe številčnega ocenjevanja področij športa, glasbene in likovne umetnosti je evalvacija utemeljenih informacij in podatkov o tem ali je številčno ocenjevanje področij športa, glasbene in likovne umetnosti primerno in smiselno v kontekstu tega, ali številčno ocenjevanje prispeva k gradnji pozitivnega odnosa in veselja otrok do telesne dejavnosti, različnih načinov umetniškega izražanja in kulture, ali pa morda takšno ocenjevanje prispeva k občutkom obremenjenosti med učenci ter vodi k upadu volje in zanimanja za telesno aktivnost in umetnost med učenci.

Evalvacija naj vključi naslednje ciljne skupine: učitelje, vodstva šol in učence ter se osredotoči na naslednje vidike:

  • analizo ocenjevanja športa, likovne in glasbene umetnosti vključno od 3. razreda osnovne šole dalje gledano z vidika ocenjevanja učenčevega napredka,
  • analizo ocenjevanja športa, likovne in glasbene umetnosti vključno od 3. razreda osnovne šole dalje glede na cilje osnovnošolskega izobraževanja, ki določajo omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe,
  • usposobljenost učiteljev za prepoznavanje učenčevih preddispozicij in ocenjevanja znanja glede na napredek učencev, za aktivno upoštevanje njihovih specifik ter za ustvarjanje pogojev za njihov napredek,
  • analiza udejanjanja/uresničevanja učnih načrtov z vidika ocenjevanja

 

Z evalvacijsko študijo bo tako:

  • preverjeno ocenjevanja športa, likovne in glasbene umetnosti vključno od 3. razreda osnovne šole dalje z vidika ocenjevanja učenčevega napredka in vidika oblikovanja pozitivne samopodobe
  • preverjena usposobljenost učiteljev za prepoznavanje učenčevih preddispozicij in ocenjevanja znanja glede na napredek učencev, za aktivno upoštevanje njihovih specifik ter za ustvarjanje pogojev za njihov napredek
  • oblikovana priporočila in usmeritve za edukacijsko politiko.

 

Vsebina predloga posamezne nacionalne evalvacijske študije vsebuje naslednje elemente:

  • Uvod, ki vsebuje vsaj naslednje elemente:
    • Formalni okvir študije,
    • Opredelitev ciljev študije,
    • Argumentacija smiselnosti vsakega opredeljenega cilja,
    • Ocena stopnje uresničljivosti raziskovalnih ciljev in opredelitev morebitnih omejitev glede doseganja posameznih raziskovalnih ciljev.

 

  • Metode raziskovanja, ki zajemajo vsaj naslednje elemente:
    • Predvidene metode raziskovanja glede na posamezne raziskovalne cilje (za vsak cilj posebej se opredelijo vse predvidene raziskovalne metode).
    • Za kvantitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (anketa, strukturirano opazovanje, eksperiment) je potrebno opredeliti:
      • osnovno populacijo ter tip, osnovno strukturo in obseg raziskovalnega vzorca,
      • način zbiranja podatkov z opredelitvijo načina zagotovitve ustrezne (načelno vsaj 50%) stopnje realizacije vzorca na vseh ravneh oz. z argumentacijo o zagotavljanju nepristranskosti vzorca,
      • uporabljen inštrument (okvirna vsebina vprašalnika/načrt opazovanja…)
      • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
    • Za kvalitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (intervju, fokusna skupina, opazovanje z udeležbo) je potrebno opredeliti:
      • populacijo, ki jo raziskujemo ter način vzorčenja;
      • uporabljeni inštrument (usmeritvena vprašanja za intervju ali fokusno skupino / načrt opazovanja)
      • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
    • Za sekundarno analizo podatkov je potrebno navesti vir in značilnost podatkov ter predvidene metode njihove obdelave.

 

  • Strokovni življenjepisi nosilca predloga in članov raziskovalne skupine, iz katerih so razvidni podatki za ugotavljanje raziskovalne usposobljenosti (9. člen). Življenjepisi morajo biti predloženi v skladu z obrazcem EUROPASS v slovenskem jeziku.
  • Časovni načrt nacionalne evalvacijske študije s predvidenim obsegom financiranja.

 

V izbirni postopek se bodo uvrstile vse prijave, ki bodo v roku 30 dni od objave javnega povabila, t.j. do 25. 10. 2019 do 12.00 ure, posredovane na naslov Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, z oznako »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNO POVABILO – EVALVACIJSKE ŠTUDIJE«.

 

dr. Jernej Pikalo

MINISTER