JAVNO POVABILO za zbiranje predlogov za nacionalno evalvacijsko študijo z naslovom “Identifikacija težav ter dobrih praks pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami s predlogi sprememb”

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi Sklepa o izboru tem nacionalnih evalvacijskih študij in njihovem financiranju za obdobje 24 mesecev št. 013-26/2012-276 z dne 8. 5. 2019 in Sklepa o Dopolnitvi sklepa o izboru tem nacionalnih evalvacijskih študij in njihovem financiranju za obdobje 24 mesecev št. 013-26/2012-291 z dne 9. 8. 2019 v povezavi s 6. členom Protokola o določanju in načinu izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij z dne 17. 3. 2015 ter spremembami z dne 16. 7. 2018 in dne 14. 12. 2018  objavlja

JAVNO POVABILO

za zbiranje predlogov za nacionalno evalvacijsko študijo s trajanjem 24 mesecev z naslovom

IDENTIFIKACIJA TEŽAV TER DOBRIH PRAKS PRI VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI S PREDLOGI SPREMEMB

Področje vzgoje in izobraževanja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ureja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je bil sprejet leta 2011, uporabljati pa se je začel leta 2013. Prinesel je nekaj novosti, ki pa niso bile podprte s konceptualnimi dokumenti, kar je v šolski praksi povzročalo nemalo težav. V času izvajanja so se spremenile tudi okoliščine, saj je otrok s posebnimi potrebami več, več je tudi tistih, ki imajo bolj kompleksne težave. Večja je tudi ozaveščenost staršev, s tem pa tudi njihova pričakovanja do vrtcev in šol ter do celostne obravnave otrok v povezavi z drugimi resorji.

Po drugi strani pa so se izoblikovale tudi dobre prakse, ki bi jih morali prepoznati ter sistemsko podpreti.

Študija z naslovom  Identifikacija težav ter dobrih praks pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami s predlogi sprememb naj se osredotoči na naslednje vidike:

  • identifikacija težav v sistemu obravnav otroka in nudenja pomoči z vidika različnih deležnikov, ki se vključujejo v sistem vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, vključno s starši,
  • identifikacija dobrih rešitev v sistemu obravnav otroka in nudenja pomoči z vidika različnih deležnikov, ki se vključujejo v sistem vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami,
  • identifikacija primerov dobrih praks ter študije primerov.

 

Evalvacijska študija naj vključuje tudi predstavitev sistemov tujih praks z osredotočenostjo na identificirane težave, dobre rešitve in prakse iz navedenih alinej ter predloge za sistemske spremembe vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji , ravno tako z osredotočenostjo na identificirane težave, dobre rešitve in prakse.

Z evalvacijsko študijo bodo tako:

  • identificirane težave in dobre prakse v sistemu vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami,
  • predstavljene tuje rešitve na identificiranih vsebinah,
  • oblikovani predlogi sprememb sistema.

 

Vsebina predloga posamezne nacionalne evalvacijske študije vsebuje naslednje elemente:

  • Uvod, ki vsebuje vsaj naslednje elemente:
    • Formalni okvir študije,
    • Opredelitev ciljev študije,
    • Argumentacija smiselnosti vsakega opredeljenega cilja,
    • Ocena stopnje uresničljivosti raziskovalnih ciljev in opredelitev morebitnih omejitev glede doseganja posameznih raziskovalnih ciljev.

 

  • Metode raziskovanja, ki zajemajo vsaj naslednje elemente:
    • Predvidene metode raziskovanja glede na posamezne raziskovalne cilje (za vsak cilj posebej se opredelijo vse predvidene raziskovalne metode).
    • Za kvantitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. anketa, strukturirano opazovanje, eksperiment) je potrebno opredeliti:
      • osnovno populacijo ter tip, osnovno strukturo in obseg raziskovalnega vzorca,
      • način zbiranja podatkov z opredelitvijo načina zagotovitve ustrezne (načelno vsaj 50%) stopnje realizacije vzorca na vseh ravneh oz. z argumentacijo o zagotavljanju nepristranskosti vzorca,
      • uporabljen inštrument (npr. okvirna vsebina vprašalnika/načrt opazovanja…)
      • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
    • Za kvalitativne metode neposrednega zbiranja podatkov (npr. intervju, fokusna skupina, opazovanje z udeležbo) je potrebno opredeliti:
      • populacijo, ki jo raziskujemo ter način vzorčenja;
      • uporabljeni inštrument (usmeritvena vprašanja za intervju ali fokusno skupino / načrt opazovanja)
      • predvidene postopke analize pridobljenih podatkov.
    • Za sekundarno analizo podatkov je potrebno navesti vir in značilnost podatkov ter predvidene metode njihove obdelave.

 

  • Strokovni življenjepisi nosilca predloga in članov raziskovalne skupine, iz katerih so razvidni podatki za ugotavljanje raziskovalne usposobljenosti (9. člen). Življenjepisi morajo biti predloženi v skladu z obrazcem EUROPASS v slovenskem jeziku.
  • Časovni načrt nacionalne evalvacijske študije s predvidenim obsegom financiranja.

 

V izbirni postopek se bodo uvrstile vse prijave, ki bodo v roku 30 dni od objave javnega povabila, t.j. do 25. 10. 2019 do 12.00 ure, posredovane na naslov Pedagoški inštitut, Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana, z oznako »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNO POVABILO – EVALVACIJSKE ŠTUDIJE«.

 

dr. Jernej PIKALO

MINISTER

Dostopnost