Konstrukcija spolnosti in nasilja v novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah

Projektno izhodišče sta bili tematizacija in problematizacija obravnave in regulacije konstrukcij (porno)spolnosti in nasilja v medijih, predvsem pa v vsebinah produktov in storitev informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) oz. novih medijev. Predmet smo raziskovali skozi analizo diskurzov, skozi katere je opredeljen v javnosti in v vzgojno-izobraževalnem procesu (medijski, legislativni in regulativni, javnomnenjski, pedagoški, poljudno medicinski in poljudno socialno-psihološki govor). Vključili smo orodja in dognanja različnih znanstvenih področij in disciplin, saj je tema kompleksna in povezana z mnogimi vidiki družbenega življenja.


O raziskavi: Epistemološki in kulturni vidiki konstrukcije spolnosti in nasilja v novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (ikt) ter njihovo sprejemanje pri otrocih in mladih je temeljni projekt, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovanje Republike Slovenije. Potekal je v letih 2009–2012, vodila ga je dr. Valerija Vendramin, izvajala pa sta ga Pedagoški inštitut kot nosilna raziskovalna organizacija in zasebna raziskovalka dr. Renata Šribar.


Kot temeljno teoretsko ogrodje je bila uporabljena feministična epistemologija kot projekt, ki si prizadeva razložiti povezave med konstrukcijo vednosti ter družbenimi in političnimi interesi. Poudarek je bil tu na spolu kot osrednji kategoriji v razpravah in rekonstrukcijah epistemskih praks, norm in idealov. Primarno smo si prizadevali obrazložiti epistemološke razsežnosti fenomena in oblikovati sodobne koncepte za soočanje z njim. Aplikativni namen projekta pa je bil vzpostavitev znanstvenih in strokovnih izhodišč za obravnavo konstrukcij nasilja in (porno)spolnosti v medijih in IKT v šolskem kurikulumu in neformalnih programih (v okviru t. i. spolne vzgoje ter vzgoje za medije in IKT), in v znanstveno-strokovni platformi za konfrontacijo s proliferacijo konstrukcij nasilja in spolnosti v okviru koregulativnega sistema (v pravnem okviru zaščite otrok in mladoletnih pred potencialno škodljivimi vsebinami). Ob refleksiji spornosti oz. splošne uporabnosti obstoječe prevlade kvantitativnih metod smo uporabili metodo fokusnih skupin.

V središče smo postavili polje vzgoje in izobraževanja ter preko temu polju lastnih konceptov – kot so (prikriti) kurikulum, uradna vednost – ugotovili, da je sfera šolskega informiranja in vzgoje mladih na področju seksualnosti in spolnega zdravja zelo nerazdelana oziroma pomanjkljivo in nedosledno obravnavana.

dr. Valerija Vendramin, vodja raziskave

Dostopnost