O 11. februarju, mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, in umetni inteligenci

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je lani ob 11. februarju (vir) izpostavil znano dejstvo, da je na svetu v raziskovanju na področju STEM (tj. naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, matematika) le tretjina žensk. Neenakosti so se, kot je opozoril, še povečale v pandemiji COVID-19, zato so ustrezne politike in ukrepi še toliko bolj nujni. Še posebej pa je, po njegovih besedah, pomembno spodbujati vključevanje žensk na področje razvoja umetne inteligence (UI). Ta uvid ni nov, izpostavljen je bil že v feministični epistemologiji (prim. npr. Alison Adam (vir)).

Zakaj je to pomembno? Ne le samo po sebi (čeprav ženske ne prinašajo nujno »svežega vetra«), pač pa predvsem zato, ker – tako tudi Guterres – obstaja povezava med deležem žensk pri razvoju UI in absurdnimi algoritmi, ki so polni na spolu temelječih predsodkov (vir). Ustvarjen je vtis, da identiteta tiste osebe, ki spoznava, raziskuje, oblikuje, ni pomembna, ker se znanost v celoti odvija z nevtralne in univerzalne perspektive, ki ne pripoznava pluralnosti spoznavajočih, njihovih interesov in stališč. To je zgodba, ki poznamo že dolgo, a se ponavlja tudi pri razvoju UI.

V trenutku, ko to pišem, je ta zgodba še posebej tehtna, saj je v razvoju UI, tako se zdi, storjen še en korak naprej – v mislih imam seveda chatGPT, ki je prvi (prva?), ne pa edini (edina?), v vrsti tistih, ki bodo nedvomno predrugačili_e našo družbo. Ampak tudi na tem področju mora biti prostor za razmislek o tem, da je naloga UI, da služi vsem in da je enakost spolov pomembna.

Gesla letošnjega mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti so Innovate. Demonstrate. Elevate. Advance. Sustain (oz. I.D.E.A.S.) (vir).

dr. Valerija Vendramin

FOTO: Valerija Vendramin

Dostopnost