PEDAGOŠKI INŠTITUTSrednjeevropski raziskovalni inštitut Soren Kierkegaard (CERI SK) in Goethe-Institut Slowenien sta ob 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Güntherja Andersa (1902–1992) priredila mednarodno konferenco posvečeno delu in aktualizaciji misli tega prodornega, a spregledanega misleca “dobe ekstremov” kot mnogi označujejo 20. stoletje.
Vabimo vas k poslušanju predavanja “PRITLIKAVI TITANI”, ki ga je pripravil pobudnik konference in naš sodelavec Igor Bijuklič.
Dr. Igor Bijuklič – Pritlikavi Titani: Günther Anders in prometejski razkorak kot novi položaj človeka v tehnični dobi
Za Güntherja Andersa, enega bolj prodornih in samosvojih mislecev metamorfoz človeške duševnosti v tehnični dobi, pomeni leto 1945 začetek nove dobe, v kateri se je človeški položaj fundamentalno spremenil. Vsemogočnost človeštva nastopi v inverzni obliki, ne kot ustvarjanje iz nič, ampak kot redukcija na nič. Zmožnost, da na zemlji sprožamo procese, ki so podobni tistim, ki se odvijajo na površini sonca, torej zmožnost, da človeštvo sproducira svoj lasten konec, inavgurira »pritlikave titane«. Z nastopom moderne tehnike za Anders nastane nepremostljiva vrzel med različnimi človeškimi zmožnostmi, najbolj izrazito med tem kaj vse lahko proizvedemo (tehnično spočenjamo, izumljamo) in na drugi strani človeško zmožnostjo imaginacije. Človeška domišljija, zaznavanje, čustvovanje, jezik postanejo skrajno zamejeni glede na skorajda neskončne učinke našega tehničnega početja. Znotraj te moderne shizofrenije, te nove conditio humana, ki jo Anders poimenuje »prometejski razkorak« (Prometheische Geffäle), zamišljanje končnih učinkov našega lastnega početja ni več tako enostavno dosegljivo oziroma znotraj tehnične delitve dela in pristojnosti tudi ni več naša naloga in skrb. Predimenzioniranost in nepredstavljivost sta vpisana v naše tehnično početje in tako se zlahka zgodi, da ravno tisto najbolj grozljivo in strašno ne vzgiba več naše skrbi in čustvovanja. Kako, če sploh, je možno premostiti ta razkorak?
PRIJAVA