Odgovor Pedagoškega inštituta na Peticijo za spremembo šolskega sistema – Kaj kažejo mednarodne primerjalne raziskave?

Pedagoški inštitut že vrsto let izvaja mednarodne primerjalne raziskave znanja, ki so neprecenljiv vir različnih podatkov o slovenskem šolskem sistemu, hkrati pa nam omogočajo še mednarodno primerjavo. Raziskave zbirajo podatke o kognitivnih dosežkih učencev, pa tudi o njihovem počutju v šoli, njihovem domačem okolju itn. Ko danes govorimo o šolskem sistemu v Sloveniji (raven osnovne in srednje šole), nas mednarodne primerjave po povprečnih (kognitivnih) dosežkih učencev in dijakov praviloma uvrščajo nad povprečja sodelujočih izobraževalnih sistemov, ponekod tudi pred sisteme, s katerimi se želimo primerjati. Vendar je za celovito predstavo o slovenskem šolskem sistemu potrebno pogledati še druge dejavnike (domačega okolja, šolskega okolja, nacionalnega okolja) tudi v mednarodni perspektivi.

(Ljubljana, 19. 3. 2019) Slovenija že vse od časa osamosvojitve sodeluje v mednarodnih primerjalnih raziskavah znanja in mednarodnih študijah, ki predstavljajo zunanjo in neodvisno evalvacijo določenih delov šolskega sistema. V nadaljevanju bomo predstavili vpogled v nekaj področij, za katera razpolagamo z zbranimi podatki iz znanstvenih raziskav: Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS in ePIRLS 2016; 4. razred), Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja (IEA TIMSS 2015, 4. in 8. razred, ter TIMSS Advanced 2015, predmaturitetna matematika in fizika), Program mednarodne primerjave dosežkov učencev oz. dijakov (OECD PISA 2015; 15-letniki; bralne, matematične in naravoslovne kompetence). Podatki, ki jih predstavljamo, kažejo dejansko sliko sistema, ker smo jih zbirali na način, da predstavljajo celotno populacijo v Sloveniji. Relevantni so za slovenski prostor in ne odgovarjajo na parcialne poglede določenih deležnikov. Podatke smo pridobili od učencev in dijakov, ravnateljev, v primeru IEA raziskav pa tudi od staršev in učiteljev. V nadaljevanju predstavljamo nekaj poudarkov.

Obseg snovi: Raziskava TIMSS 2015 kaže, da je letno število ur pouka in dni pouka v celem letu v četrtem razredu med najnižjimi med vsemi sodelujočimi izobraževalnimi sistemi. Število ur za pouk matematike in naravoslovja pa sta relativno bolj primerljiva z drugimi izobraževalnimi sistemi, še vedno pa nižji od mednarodnega povprečja. Rezultati v Sloveniji kažejo, da delež obravnave snovi, vsaj pri matematiki, v zadnjih letih pada. Najbolj pereče je pomanjkanje učenja o številih v četrtem razredu in algebre ter funkcij v osmem razredu, ki veljajo za vsebine, ki omogočajo otrokom doseči tudi visoko znanje in napredne ravni mišljenja. Na nižji ravni izrazito manjkajo uporabni številski koncepti, ki so osnova za finančno pismenost in otrokovo samostojnost. Poleg tega raziskava PIRLS 2016 kaže, da je Slovenija na samem repu sodelujočih izobraževalnih sistemov glede na število ur letno namenjenih pouku branja čez celoten kurikul v četrtem razredu.

Domače naloge: V raziskavi PIRLS 2016 nekaj več kot polovica staršev poroča, da ima njihov otrok domačo nalogo vsak dan. Okoli 86 % staršev svojega otroka vsak dan vpraša, ali je naredil domačo nalogo, okoli petina (21 %) mu pri domači nalogi pomaga vsak dan in okoli tretjina (32 %) staršev otroku pregleda domačo nalogo vsak dan, da se prepriča, če jo je naredil prav. Raziskava TIMSS 2015 kaže podobno sliko, saj nalogo pri nas dobi 70 % otrok vsak dan, na Finskem pa jo dobi vsak dan 60 % učencev. Okoli četrtina staršev vsak dan pomaga otroku pri domači nalogi, na Finskem le 12 %. Problematično je, da pri nas kar polovico otrokom starši skoraj vsak dan preverijo, ali je naloga narejena pravilno, na Finskem je takih komaj tretjina.

Motivacija za branje, učenje matematike in naravoslovja ter storilnostna motivacija: na tem področju so rezultati zaskrbljujoči, saj so glede na podatke PIRLS 2016 naši četrtošolci na repu izobraževalnih sistemov pri deležu otrok, ki radi berejo. Prav tako rezultati TIMSS 2015 kažejo na to, da matematike izrazito ne mara dve tretjini osmošolcev, največ med vsemi sodelujočimi izobraževalnimi sistemi (povprečje je tretjina). Prav tako učenci in dijaki na vseh ravneh manj cenijo znanje kot vrstniki v drugih izobraževalnih sistemih. Glede na rezultate PISA 2015 se Slovenija glede na indeks storilnostne motivacije umešča med države z nižjim indeksom. Storilnostna motiviranost je pozitivno povezana z dosežki in z zadovoljstvom v življenju.

Poleg tega rezultati TIMSS 2015 še kažejo, da je predpostavka peticije, da se učenci na Finskem radi učijo, zmotna. Finska, azijske države in Slovenija so v skupini držav, ki se borijo z najnižjo motivacijo otrok za učenje med vsemi drugimi izobraževalnimi sistemi. Finska to zaznava kot nacionalni problem, vendar niti po večji posebni raziskavi še ni odkrila prevladujočih razlogov za to, kakor ti razlogi niso jasni tudi pri nas.

Mnenja učencev/dijakov o šoli: Rezultati vseh raziskav (PIRLS 2016, TIMSS 2015, PISA 2015) kažejo, da slovenski učenci izražajo nižji občutek pripadnosti šoli v primerjavi z mednarodnim povprečjem. Je pa PISA 2015 pokazala, da se občutek pripadnosti šoli pozitivno povezuje z zaznavo učiteljeve opore in negativno z zaznavo učiteljevega odnosa kot nepravičnega, PIRLS 2016 pa je pokazala, da se večina učencev v šoli počiti varne.

Mnenje staršev o šoli, sodelovanje šole s starši: Ravnatelji vključeni v raziskavo PIRLS 2016 menijo, da so pričakovanja staršev glede učenčevih dosežkov zelo visoka. Po drugi strani pa je Slovenija na repu mednarodne lestvice zadovoljstva staršev četrtošolcev s šolo, kljub temu da se je pretežna večina staršev strinjala ali zelo strinjala s trditvami, da jih šola vključuje v otrokovo izobraževanje, da šola zagotavlja varno okolje, da v šoli skrbijo za otrokov napredek pri pouku, v šoli dobro poskrbijo za to, da starša obveščajo o otrokovem napredku, da v šoli stremijo k visokim akademskim standardom in da zaradi dobrega dela šole otrok napreduje v branju. Podobno je tudi mnenje staršev četrtošolcev, vključenih v TIMSS 2015, o šoli pod mednarodnim povprečjem, pravzaprav na repu mednarodne lestvice. S šolo je zelo zadovoljnih le malo manj kot tretjina (27 %) staršev četrtošolcev (manj le še 17 % v Koreji in 7 % na Japonskem). Na Finskem je s šolo zadovoljnih malo več kot polovica (54 %) staršev, kar je oboje pod mednarodnim povprečjem 60 %.

Ocene in ocenjevanje: TIMSS vsakič znova sporoča svetu, da učenci pri nas mnogo manj pogosto pišejo teste in so ocenjevani kot drugje, saj imajo preizkuse pri nas pri posameznem predmetu nekajkrat na leto, drugje pa v povprečju tedensko ali večkrat mesečno. Domača naloga le pri nas ne prispeva k oceni, izstopamo pa po ustnem preverjanju znanja, ki ga mnogi ne poznajo. Namesto tega učitelj oceno dodeli po opazovanju otroka v razredu, česar pri nas ni.

Glede na podatke PISA 2015 slovenski 15-letniki izražajo podobno raven strahu pred preverjanjem znanja kot v povprečju v OECD. To zaskrbljenost izražajo tako bolj kot manj uspešni dijaki. V Sloveniji, kot tudi v povprečju držav OECD, opažamo značilno povezanost med strahom pred preverjanjem znanja in zaznavanjem odnosa z učiteljem. Dijaki, ki zaznavajo oporen odnos s strani učitelja, manj verjetno izražajo strah pred preverjanjem, kot tisti, ki odnos z učiteljem zaznavajo kot neoporen. Tudi zanimanje staršev za šolske aktivnosti svojih mladostnikov se značilno povezuje z njihovim strahom pred preverjanjem znanja – so manj napeti, ko se učijo za test, če jih starši pri tem spodbujajo k samozavesti.

Povzamemo lahko, da podatki mednarodnih raziskav kažejo, da je na nekaterih področjih stanje res skrb zbujajoče, vendar pa je na drugih ravno obratno. Na Pedagoškem inštitutu vsekakor podpiramo razpravo o kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema in o tem, kaj in kako lahko izboljšamo na podlagi številnih podatkov o izobraževalnem sistemu in njegovih vidikih, s katerimi razpolagamo tako na Pedagoškem inštitutu kot na ostalih institucijah na področju izobraževanja. Menimo pa, da je izrednega pomena, da so v razpravo vključeni vsi deležniki na področju izobraževanja, saj bomo le tako zagotovili kvaliteten razvoj slovenskega izobraževalnega sistema.

Dodatna gradiva:

 

Dodatne informacije:
Eva Klemenčič, vodja Centra za uporabno epistemologijo
e naslov: eva.klemencic@pei.si