PEDAGOŠKI INŠTITUTV svoji kolumni, “Kdor bere, se uči kompleksno misliti”, Tanja Lesničar Pučko, 30. 11. 2019, med drugim zapiše: “… raziskava PISA je namreč ugotovila, da najstniki, ki veliko berejo (bralne navade pa se ustvarjajo v otroštvi), ob koncu srednje šole dosežejo takšno matematično in bralno pismenost, kot jo drugi šele po diplomi. Na teh dveh področjih torej preskočijo en cel izobraževalni ciklus!”
Trditev je povsem neosnovana in kaže na popolno nepoznavanje raziskave PISA, zadnja trditev, o preskakovanju enega celega izobraževalnega cikla, pa celo meji na znanstveno fantastiko. Že hiter pregled posameznih številk Dnevnika pa pokaže, da je Tanja Lesničar Pučko navedeno trditev nekritično in brez navedbe vira prepisala iz članka novinarske kolegice Maje Šučur, “Na Slovenca letno 5 parov čevljev, a le 2 knjigi”, objavljenega 28. 11. 2019. Maja Šučur se v svojem članku sklicuje na izvajanja dr. Miha Kovača, profesorja na Oddelku za bibliotekarstvo na UL FF, na letošnjem knjižnem sejmu.
Ne vemo, kje in kako je kolega Kovač prišel do svojih trditev, vemo pa in lahko tudi argumentirano pojasnimo, da njegove trditve ne držijo, in kažejo na nepoznavanje raziskave PISA.
PISA je namreč raziskava bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, ki se v Sloveniji izvaja vsaka tri leta. Vključuje populacijo 15-letnikov, kar pomeni, da v raziskavi v večini sodelujejo dijaki in dijakinje 1. letnikov srednješolskih programov. Raziskava torej ne ugotavlja in tudi ne more ugotavljati bralne (ali matematične) pismenosti mladih ob koncu srednješolskega izobraževanja, kakor tudi ne vključuje in ne more vključevati podatka o pismenosti univerzitetnih diplomantov. Navajanje tovrstnih sklepov v okviru raziskave PISA je torej povsem neprimerno, neprofesionalno in neodgovorno. Iz prispevka tudi ni jasno razvidno iz podatkov katere študije novinarki (oz. dr. Kovač) izhajajo. Ker je v vsakem ciklu raziskave PISA vsako izmed prej navedenih področij obravnavano kot poudarjeno področje merjenja, v času objave prispevka pa je bila bralna pismenost nazadnje, kot poudarjeno področje, preverjana leta 2009, predvidevamo, da novinarki (in dr. Kovač) v svojih interpretacijah izhajajo iz teh podatkov? Če da, so, žal, tudi te interpretacije napačne. Rezultati raziskave PISA 2009 so res pokazali, da so dijaki in dijakinje, ki so poročali o tem, da v prostem času več berejo, v povprečju na preizkusu PISA 2009 dosegli za 53 točk višji dosežek kot tisti vrstniki, ki o tem niso poročali. 53 točk je dokaj velika razlika, saj predstavlja skoraj celo stopnjo na lestvici bralne pismenosti PISA. Višje bralne dosežke so dosegli tudi tisti, ki so poročali, da imajo doma na voljo več kulturnih dobrin, kot so knjige. Količina branja in razpoložljivost bralnega gradiva sta se leta 2009 torej res pokazala kot pomemben napovednik dosežka na testu bralne pismenosti PISA, vendar teh rezultatov nikakor ne moremo in ne smemo posploševati na starejšo populacijo, saj raziskava PISA tega preprosto ne ugotavlja in tudi ne more ugotavljati. V kolikor trditve vaših novinark (in dr. Kovača) izhajajo iz rezultatov drugih študij oziroma povezav rezultatov PISA z rezultati drugih študij (na primer PIAAC), bi bilo potrebno to v prispevku tudi ustrezno navesti. V nasprotnem primeru so tovrstne posplošene trditve ne le netočne, temveč zavajajoče in škodljive, predvsem pa kažejo na popolno nepoznavanje in nerazumevanje problematike, o kateri novinarki pišeta.
Prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor PI
Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorka raziskave PISA
PRIJAVA