Odziv na publikacijo Vzgoja in izobraževanje v RS v razmerah, povezanih s covid-19 – Modeli in priporočila

Kje so vrtci?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje 18.8.2020 javnosti predstavilo publikacijo Vzgoja in izobraževanje RS v razmerah, povezanih s covid-19 – Modeli in priporočila.

V uvodnem nagovoru omenjene publikacije pristojna ministrica oriše prehojeno pot sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in izpostavi njegov pomen »gradnika narodne identitete in samozavesti, ki ga je treba v vseh razmerah, na čelu z državno podporo, skrbno negovati in se boriti na njegov obstanek in nadaljnji razvoj«. Kaj z ne-vključitvijo predšolske vzgoje v tako pomembno publikacijo sporoča pristojno ministrstvo? Med drugimi, ta ne-vključenost zastavlja vprašanja o razumevanju vloge predšolske vzgoje v kontekstu celotnega vzgojno izobraževalnega sistema ter o videnju in razumevanju vloge strokovnih delavcev na področju predšolske vzgoje.

Namen publikacije je opredeljen kot temeljni delovni, operativni pripomoček za čim bolj nemoten potek vzgoje in izobraževanja v obdobju sobivanja z razmerami, zaznamovanimi s covid-19, kot strokovno gradivo ali informativna publikacija. Če je predšolska vzgoja izpuščena iz omenjene publikacije, se zastavi vprašanje, kaj je potemtakem temeljni dokument oziroma operativni pripomoček za predšolsko vzgojo? Na kaj se lahko naslonijo vodstveni in strokovni delavci na področju predšolske vzgoje?

Zaskrbljujoče je tudi, da predstavniki predšolske vzgoje niso bili vključeni v raziskavo »Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji«, kar gotovo otežuje pripravo priporočil za nadaljnje delo vrtcev.  Ne-vključitev tudi sporoča, da ministrstva izzivi, s katerimi so se soočali strokovni in vodstveni delavci vrtcev v času epidemije covid-19 ne zanimajo, to sporočilo pa še potrjujejo z ne-vključitvijo vrtcev v omenjeno publikacijo.

V primerjavi z drugimi zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju so zaposleni v predšolski vzgoji pogosto spregledani oziroma se jim pripisuje nižji status, morda tudi zato, ker delajo z najmlajšimi otroki. Prva leta v človekovem življenju so odločilna, saj se v njih gradijo temelji za celostni razvoj posameznika. Tudi rezultati številnih raziskav kažejo, da imajo kakovostni programi predšolske vzgoje pozitiven učinek na otrokov razvoj, učenje in uspešnost v nadaljnjem šolanju ter pri spodbujanju socialne kohezije.

Tudi v »običajnih« okoliščinah kompleksnost izzivov, s katerimi se družbe danes spopadajo, močno vpliva na družine in posledično na mlajše otroke: povečuje se stopnja revščine, sistemi socialne skrbi slabijo, povečujejo se neenakosti med družinami. V kriznih časih, kot je trenutna kriza zaradi virusa covid-19, pa je kompleksnost izzivov še večja. Med ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom zajezitve krize, so imeli na družine gotovo največji vpliv zaprtje vrtcev in šol, v kombinaciji s spremembami na področju zaposlitve (odpuščanja, čakanje, delo na domu). Zato bi morali vsi, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo in izobraževanjem (s pristojnim ministrstvom na čelu), zagovarjati pravico do kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse otroke, še posebej za otroke iz marginaliziranih skupin, otroke, ki so pripadniki različnih manjšinskih skupin, ter otroke s posebnimi potrebami. To je tudi skladno s temeljnim ciljem sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki je zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika, ne glede na njegove značilnosti in/ali ozadje.

Publikaciji omenja tako osnovne in srednje šole, kot tudi glasbene šole. V glasbene šole je bilo v šolskem letu 2018/2019 že v vrtcu vključenih 400 otrok. Vseh otrok vključenih v vrtce pa je bilo v istem šolskem letu 81 147. V publikaciji tako dobijo mesto glasbene šole (kar seveda podpiramo), izključeni pa so vrtci, ki vključujejo občutno višji delež populacije. Delež otrok, starih od 1 do 5 let, ki so bili v šolskem letu 2019/20 vključeni v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih, od vseh otrok te starosti, znaša 82,7 %.

V publikaciji so nazorno prikazane izkušnje šolskega leta 2019/2020 in razlike med poukom v šoli in poukom na daljavo. Želeli bi si podobnega zapisa tudi za področje predšolske vzgoje. Iz izkušenj in informacij pridobljenih iz prakse v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom, ki deluje pod okriljem Pedagoškega inštituta, lahko trdimo, da so se strokovni delavci v vrtcih v obdobju zaprtja in ponovnega odpiranja, znašli v prav tako negotovi in novi situaciji kot zaposleni na drugih nivojih vzgoje in izobraževanja. Hkrati pa smo iz številnih vrtcev dobivali informacije o izjemni inovativnosti in  prilagodljivosti strokovnih delavcev, ki so si prizadevali za vzdrževanje stika ter nudenje podpore družinam. Z njihove strani smo prejeli mnoge ideje, refleksije in zapise o izvedbi dela z družinami na daljavo. Za otroke in njihove družine so tako pripravili raznolike aktivnosti (npr. video vsebine za ustvarjanje izdelkov, branje pravljic na daljavo, videoposnetek jutranje telovadbe, ki jo po navadi izvedejo v jutranjem krogu), za ohranjanje stika z otroki in njihovimi družinami so razvili inovativne načine (npr. spletna kava s starši, pošiljanje idej preko e-pošte za aktivnosti z malčki), prav tako za ohranjanje stika s strokovnimi sodelavkami in njihovim profesionalnim razvojem (npr. izvedba učeče se skupnosti na daljavo, zapis refleksij ob izzivih, ki jih je prineslo zaprtje vrtcev, organizacije razstave doma izdelanih igrač v telovadnici vrtca, udeležba na online izvedbah usposabljanj).

V publikaciji so modeli za izvajanje pouka pripravljeni po posameznih nivojih izobraževanja in tudi za delo v dijaških domovih. Modeli so določeni z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in drugimi področnimi zakoni, ki so relevantni tudi za delovanje ustanov na področju predšolske vzgoje. Glede na to, da modeli upoštevajo razlike med nivoji, bi pričakovali tudi model(e) za izvajanje dela v vrtcih. Prav tako bi pričakovali, da bo publikacija ponujala tudi aktivnosti za kakovostno izvedbo izobraževalnega procesa na daljavo tudi za vrtce, saj lahko na podlagi izkušenj iz prakse sklepamo, da se je le-to deloma izvajalo. Prav tako bi si zagotovo tudi strokovni delavci v vrtcih želeli natančnejših navodil, kako naj v danih okoliščinah sledijo uresničevanju ciljev Kurikula za vrtce.

V na novo izdani publikaciji je posebno poglavje namenjeno prvemu šolskemu dnevu. Tudi prvi dan vrtca in (ponovno) uvajalno obdobje je izrednega pomena v življenju otrok in njihovih družin. Prav tako je potrebno tudi otrokom v predšolskem obdobju in njihovim staršem predati vse potrebne informacije, ki naj bi se jih predalo prvi šolski dan v osnovnih in srednjih šolah. Na tem mestu bi tako pričakovali tudi priporočila za izvedbo prvega dne v vrtcu.

V publikaciji so tudi navedene aktivnosti, nosilci in časovnica za začetek novega šolskega leta, ki vsebujejo evalvacijo izobraževanja na daljavo v preteklem šolskem letu, opredelitev usposabljanj pedagoških in drugih strokovnih delavcev, pripravo individualnih načrtov za posamezne učence (otroke), izdelavo načrta rabe IKT pri pouku itd. Ob tem se zopet vprašamo, v kolikšni meri je ta časovnica aktualna tudi za pedagoške delavce v vrtcih? Zagotovo je tudi za njihovo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela ključna evalvacija preteklega leta in načrtovanje usposabljanj v novem. Tudi otroci v vrtcih imajo dodeljene individualne načrte in individualizirane programe za učence s posebnimi potrebami.

Publikacija navaja tudi, da ne glede na to, kateri model bo aktiviran, se šolam priporoča, da med pedagoškimi delavci krepijo digitalne kompetence, znanje o uporabi spletnih orodjih in uvajanja smiselne rabe IKT. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bi tovrstno priporočilo veljajo tudi za zaposlene v vrtcih, ki so svoje delo delno tudi prenesli v spletne oblike ali pa so se po zaprtju vrtcev vsaj sami udeleževali spletnih izobraževanj, za katera so prav tako potrebe določene digitalne kompetence. V publikaciji tudi preberemo, da bo MIZŠ, skupaj z javnimi zavodi, zagotovil okvir ter celostno podporo vzpostavitve inovativnega učnega okolja na nivoju vzgoje in izobraževanja. Ali bodo inovativnega učnega okolja deležni tudi otroci v vrtcih? Predvsem za prvo triado OŠ in vrtce se na splošno priporoča skupna usposabljanja za strokovne delavce, predvsem z vidika zagotavljanja mehkejšega prehoda med vrtcem in šolo. Če zaposleni na nivoju predšolske vzgoje ne bodo prejeli enakih znanj in pomoči v zvezi z IKT razvojem v izobraževalnih ustanovah, ali to pomeni, da bodo ob morebitnem nadaljnjem izobraževanju za profesionalni razvoj v spletni obliki zaposleni v predšolski vzgoji prikrajšani?

Kot je bilo zapisano že v »Odzivu na (strokovne) rešitve ob ponovnem vključevanju otrok v vrtce« in kot je zapisano v Kurikulu za vrtce, v katerem je predšolska vzgoja utemeljena kot del vzgojno-izobraževalnega sistema, je vrtec še vedno ustanova predšolske vzgoje, ne le ustanova za varstvo predšolskih otrok.

Če povzamemo, lahko po objavi priporočil za izvajanje vzgojnega procesa v vrtcu (ki so bila neživljenjska, nepremišljena in mestoma nasprotujoča si), po objavi rezultatov raziskave, kjer so bili izvzeti ravnatelji vrtcev in pedagoški delavci na področju predšolske vzgoje sklepamo, da je to sedaj še eno sporočilo, da se o vrtcih kot predšolskem izobraževanju niti ne razmišlja oziroma se ga izvzema iz sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Ob tem se vprašamo, kje je razmislek o predšolskih otrocih, predvsem o otrocih iz robnih družbenih skupin, ki kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcih najbolj potrebujejo. Prav tako se vprašamo, kaj se z izključitvijo predšolske vzgoje iz skupne publikacije na simbolni ravni sporoča zaposlenim na področju predšolske vzgoje? Poleg tega lahko sklepamo tudi, da se mnenje politike o tem, da je trenutno primarna naloga vrtcev le varstvo otrok, še ni spremenilo, in zato niti niso objavili modelov in priporočil tudi za predšolsko vzgojo. S tem pa tudi sporočajo svoje stališče do ohranjanja kakovostnega vzgojnega procesa na nivoju predšolske vzgoje.

Zato pozivamo pristojno ministrstvo…

  1. Da opravi razmislek o vlogi predšolske vzgoje v kontekstu celotnega vzgojno izobraževalnega sistema in jo vključi v obstoječo publikacijo Vzgoja in izobraževanje v RS v razmerah, povezanih s covid-19 – Modeli in priporočila.
  2. Da v obstoječo publikacijo vključi priporočila/modele za delo vrtcev, ob zapisu priporočil pa naj upošteva že podane rešitve v zapisanem Odzivu na (strokovne) rešitve ob ponovnem vključevanju otrok v vrtce.
  3. Da v ponovno oblikovanje strokovno domišljenih priporočil/modelov vključi tudi vodstvene in strokovne delavce v vrtcih pa tudi druge strokovnjake in strokovnjakinje, ki se na fakultetah in v drugih raziskovalnih ustanovah ukvarjajo s predšolsko vzgojo.

Za Pedagoški inštitut: Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom

 

Viri

Dostopnost