PEDAGOŠKI INŠTITUTEnake [izobraževalne] možnosti tradicionalno povezujemo z vrsto različnih idej, ki so v sodobni pluralni družbi – bolj ali manj – nevprašljive, in sicer [i] da imajo vsi posamezniki omogočen dostop do ustrezne izobrazbe oz. kvalifikacij; [ii] da moralno arbitrarni dejavniki kot npr. spol, rasa, veroizpoved, etnična pripadnost, socialno-ekonomski položaj nimajo vpliva na proces v okviru katerega posamezniki konkurirajo za selektivne družbene položaje; ter [iii] da je določen položaj dodeljen najustreznejšemu oz. najboljšemu kandidatu. Kot take so enake [izobraževalne] možnosti osnovni mehanizem zagotavljanja pravičnosti v okviru procesov distribucije selektivnih družbenih položajev, saj le-ta temelji na podlagi posameznikovih zaslug in ne na katerem od moralno arbitrarnih dejavnikov ali na podedovanih privilegijih oz. prednostih.
Kljub temu so enake možnosti vse prej kot nevprašljive in neproblematične, saj jih tudi John Rawls označi za ‘težavno in ne povsem jasno idejo’. To problematiko dodatno zaplete tudi dejstvo, da je ideal enakih možnosti ter s tem povezana ideja ‘odprtosti vseh družbenih položajev talentom’ kot ena od osrednjih idej iz kataloga emancipatoričnih idej sprejemljiva tudi za tiste, ki v ospredje postavljajo individualno odgovornost posameznika ter minimalno vlogo države in njenega inštitucionalnega okvira. Pričujoče srečanje bo posebno pozornost namenilo problematizaciji različnih pojmovanj enakih možnosti; predstavitvi posameznih razsežnosti enakih možnosti, npr. načelo nediskriminacije, načelo izravnave igralnega polja, pojmovanje merit okracije kot tudi različnim kritikam enakih možnosti, saj družbena neenakost in ideal enakih možnosti nista medsebojno izključujoča.
Sogovorniki:
- dr. Mojca Pajnik,
- dr. Srečo Dragoš,
- dr. Mitja Sardoč
PRIJAVA