PI pogovori: Na kakšen način izobraževalni sistem reproducira že obstoječe socialne razlike – česa se lahko naučimo od Estonije

Kljub temu, da stopnja tveganja revščine med mladimi v Sloveniji v zadnjih letih pada, pa še vedno kar 13 % otrok in mladostnikov živi v gospodinjstvih z dohodkom, ki je nižji od praga tveganja revščine. Negativni učinki življenja na pragu revščine se pri otrocih lahko kažejo že zelo zgodaj na kognitivnem in telesnem zdravju, v vedenjskem in emocionalnem odzivanju ter na izobraževalnem področju. Raziskave namreč kažejo, da ima socialno in ekonomsko ozadje učencev pomembno napovedno moč na področju njihovih dosežkov, kjer učenci z manj ugodnim socio-ekonomskim statusom dosegajo slabše akademske rezultate v primerjavi z učenci iz družin z ugodnejšim socialno-ekonomskim statusom.

Ena od glavnih nalog vzgojno-izobraževalnih sistemov bi tako morala biti opremljanje učencev z veščinami, ki so potrebne za celostni razvoj posameznika ne glede na njihovo socio-ekonomsko ozadje. Žal pa podatki različnih raziskav na področju pravičnosti v izobraževanju kažejo, da so šolski sistemi še vedno bolj reprodukcija družbenih in drugih neenakosti kot pa nosilec sprememb na tem področju. Ena od izjem v Evropi je estonski izobraževalni sistem, ki je glede na podatke iz mednarodne raziskave PISA 2015, prvi v Evropi v zagotavljanju pravičnosti v izobraževanju z najvišjim odstotkov rezilientnih učencev in najnižjo povezanostjo socialno-ekonomskega statusa z dosežki učencev.

Na PI pogovorih se bomo predvsem osredotočili na slovenski izobraževalni sistem, pogledali, kako le-ta reproducira socialne razlike ter na podlagi estonskega primera razmišljali, kaj bi lahko bilo prenosljivo v slovenski sistem in kaj bi šole in učitelji_ce lahko storili_e, da bi zagotovili_e večjo pravičnost v izobraževanju.

Sogovorniki:

  • dr. Gašper Cankar, Državni izpitni center, soavtor znanstvene monografije Za večjo pravičnost šolskega sistema v Sloveniji
  • Vladka Nemec Koštric, Osnovna šola Tišina, učiteljica vključena v projekt BRAVEdu
  • Manja Veldin, Pedagoški inštitut, raziskovalka na projektu BRAVEdu

 

Pogovor je vodila mag. Ana Mlekuž, Pedagoški inštitut.

 

PI pogovori so nastali v okviru projekta BRAVEdu project, ki je Erasmus+ projekt in ga vodi Network of Education Policy Centers (www.edupolicy.nethttps://www.facebook.com/edupolicy/https://twitter.com/_N_E_P_C_?lang=enBRAVE)