PI pogovori: Radikalizacija, nasilni ekstremizem in konfliktna različnost

Problematika radikalizacije in nasilnega ekstremizma predstavlja enega od najpomembnejših izzivov sodobnih pluralnih družb. Razpetost med zagotavljanjem varnosti in stabilnosti na eni strani ter spoštovanjem temeljnih pravic in svoboščin posameznikov na drugi razkriva številne napetosti in dileme, ob katere trčijo tako snovalci politik kot tudi strokovnjaki in pedagoški delavci. Zadeva je toliko bolj problematična, saj brutalnost terorističnih napadov ter njihova frekvenca odpira prostor t.i. ‘moralni paniki’, ki spodbuja polarizacijo družbe ter s tem povezano konfliktno različnost. Na širšem vsebinskem področju vzgoje in izobraževanja je problematika radikalizacije in nasilnega ekstremizma v ospredje znova postavila zagotavljanje skupnih načel in temeljnih vrednot ter na novo zastavila vprašanje sprejemanja in spoštovanja različnosti ter s tem povezano problematiko strpnosti.

Kljub konsenzu, da predstavljata radikalizacija in nasilni ekstremizem resno varnostno grožnjo (t.i. ‘argument nujnosti’), zaznamuje razpravo o tem, kaj točno je radikalizacija, precejšnja stopnja konceptualne zmede. Radikalizacija kot proces uporabe nasilja za doseganje političnih, ideoloških ali verskih ciljev je namreč vse prej kot enoznačna. Proces radikalizacije ter s tem povezana problematika nasilnega ekstremizma odpira vrsto različnih vprašanj, na katera teorije, politike in prakse protiradikalizacije, deradikalizacije in protipolarizacije ne ponujajo enoznačnega odgovora.

Februarski PI pogovori imajo namen tematizirati širši kontekst te problematike tako na teoretični ravni kot tudi ravni javnih politik ter pedagoške prakse, ki jih ‘standardna’ analiza (t.i. ‘varnostna paradigma’) pušča v veliki meri neraziskane, npr. problematiko indoktrinacije, moralne panike, multikulturalizma strahu oz. islamofobije, kulturne distance in konfliktne različnosti itn. To nenazadnje potrjuje tudi interdisciplinarna narava obstoječih pristopov in gradiv na vsebinskem področju radikalizacije in nasilnega ekstremizma, npr. varnostna, politološka, sociološka, zgodovinska, religiološka, kulturološka, psihološka, edukacijska ter filozofska razsežnost.

Sogovorniki:

  • dr. Tomaž Deželan, Fakulteta za družbene vede
  • dr. Iztok Prezelj, Fakulteta za družbene vede
  • dr. Srečo Dragoš, Fakulteta za socialno delo
  • dr. Mitja Sardoč, Pedagoški inštitut

 

Pogovor organiziramo ob izidu tematske številke revije Šolsko polje ‘Radicalization, Violent Extremism and Conflicting Diversity’ (gostujoča urednika dr. Mitja Sardoč in dr. Tomaž Deželan). Obiskovalcem in obiskovalkam bodo na voljo brezplačni izvodi te tematske številke revije Šolsko polje.

Dostopnost