PRETEKLOST IN PRIHODNOST MUZEJSKE PEDAGOGIKE

Pogovor se navezuje na tematsko izdajo revije Šolsko polje v številki 5-6 letnika 2015 pod naslovom Tendence v muzejski pedagogiki in na izid znanstvene monografije Rajke Bračun Sova Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije v umetnostnem muzeju (Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28).
Muzejska pedagogika kot interdisciplinarna znanstvena veda označuje široko teoretsko polje in velik nabor aplikativnih pristopov, ki se lotevajo vsebinskih, epistemoloških, konceptualnih in metodičnih vprašanj o vlogi oziroma rabah »muzeja« v vzgojnem in izobraževalnem kontekstu. Ni dvoma, da je veda z razcvetom interdisciplinarnosti precej presegla ožje okvire zgolj umetnostne vzgoje. Vse bolj opazne premene v polju muzejske pedagogike vsekakor odražajo preplet družbenih dogajanj z njihovimi različnimi dinamikami in interakcijami, pri čemer mislimo na izredno produkcijo v humanistiki zadnjih desetletij, ne samo v filozofski estetiki, ampak tudi v mnogih novih formatih ved, ponavadi imenovanih »študije« (npr. kulturne študije – študije vizualne kulture, študije materialne kulture; študije spola; muzeološke študije ipd.). Nove teoretske poglede na muzejsko pedagogiko prinašajo tudi na družboslovni metodologiji temelječe empirične raziskave v muzejih, ki so se v kontekstu novega razmerja med obiskovalci in muzeji razmahnile v zadnjih dveh, treh desetletjih. Glede na posebno vlogo (likovne) umetnosti v teoretskih refleksijah in v različnih pedagoških, kurikularnih in didaktičnih konstrukcijah njene navzočnosti v vzgoji in izobraževanju na vseh stopnjah, je jasno, da so moderna in postmoderna dogajanja postavila pod vprašaj tradicionalne kanone in s tem doseg konvencionalnih rab umetnosti v izobraževalnem procesu. Ne nazadnje pa je na transformacije polja muzejske pedagogike vplivalo tudi realno intenzivno dogajanje v zvezi z muzeji v urbanih in tudi ruralnih ambientih.
Sogovorniki:
prof. dr. Eva Bahovec (Filozofska fakulteta UL)
dr. Rajka Bračun Sova (Samozaposlena pedagoginja v kulturi)
izr. prof. dr. Metoda Kemperl (Pedagoška fakulteta UL)
Brigita Strnad (Umetnostna galerija Maribor)
prof. dr. Darko Štrajn (Pedagoški inštitut – moderator pogovora)
mag. Adela Železnik (Moderna galerija)